Anuška Delić: Ujelo se je par večjih rib, slovenskih primerov je 74, a vseh ne bomo razkrili

Preiskovalna novinarka Dela Anuška Delič, ki je kot edina slovenska novinarka sodelovala pri projektu razkrivanja Panamskih dokumentov, je za STA povedala, da se je v dokumentih ujelo “par večjih rib, nekaj srednjih in veliko malih” iz Slovenije. Objavljanje novinarsko preverjenih zgodb pa bo trajalo “še kar nekaj časa”, je napovedala.

Po objavi prvih informacij v nedeljo zvečer oz. v ponedeljkovi izdaji Dela o razkritjih iz t.i. Panamskih dokumentov so se pojavila tudi informacije iz drugih virov, kdo vse naj bi se ujel v ta razkritja. Delo je sicer objavilo le, da je v dokumentih omenjenih 74 Slovencev in 78 družb, povezanih s Slovenci. Med njimi je pet aktivnih ali nekdanjih javnih uslužbencev, dva športnika in dva častna konzula.

Med njimi je bil danes razkrit slovenski boksar Dejan Zavec, v javnosti pa so se že v ponedeljek pojavila tudi imena Mihael Karner in ustanovitelja podjetja Outfit7 Samo in Iza Login. Zavec je nato že v ponedeljek za medije povedal, da je omenjen v teh dokumentih. “A povedal je tisto, kar mu koristi, zato smo (v Delu) že sinoči objavili, da je prikrojil resnico,” je pojasnila Delićeva.

“Na projektu delam od septembra lani in že od tedaj vem za nekatera imena, ki smo jih in jih še bomo objavili. Z naše strani pred objavo niso prišla v javnost. Ekipa novinarjev na Delu je zelo ozka in prepričana sem, da iz naše ekipe informacije niso prišle ven,” je povedala.

“Kdorkoli pa že to dela, je škodoželjen in želi škoditi ekipi, ki je trdo delala dolgo časa. Zelo očitno to tudi kaže, da je nekdo nekje zelo živčen, s kakšnimi podatki razpolagamo in skuša zdaj z različnimi potezami preusmerjati pozornost,” je še dejala Delićeva.

“Mi ne bomo objavili seznama brez kakršnihkoli pojasnil samo zato, da bi lahko kdo to izkoristil za obračunavanja s temi ljudmi. Smo novinarji in ne aktivisti, ki bi kar objavili nek spisek. To bi bilo povsem v nasprotju s standardi in načeli novinarskega poklica,” je zatrdila. “Kot novinarji smo dolžni preveriti informacije in objaviti stališča vseh strani,” je dodala.

Pojasnila je tudi, da omenjene informacije, ki so prišle v javnost, niti niso povsem točne. “Ne morem vam sicer povedati, kaj vse je točno in kaj ne. Zavec je pač sam potrdil, da je v teh dokumentih,” je povedala Delićeva.

“Začuda pa nas nihče nič ne vpraša, kaj je res. Danes me je klical novinar, da bi preveril, ali je v dokumentih tudi finančni minister Dušan Mramor, kar naj bi prišlo iz hrvaških medijev. Če pogledamo seznam sodelujočih pri projektu, tam ni nikogar iz hrvaških medijev,” je dejala.

Pozvala bi k umirjenosti v diskurzu, ki je predvsem na družbenih omrežjih zelo razgreta. “Zahtevanje krvi je kontraproduktivno. Mi želimo odpreti resno in racionalno debato o tem, kakšno je v Sloveniji stališče do davčnih oaz in glede do tega globalnega problema,” je povedala.

Pojasnila je, da jih je pri zgodbah vodil javni interes. “Preverili smo vsa imena, ki so se pojavila v dokumentih. Če smo ugotovili, da je nekdo imel kake dolgove do državnih bank, da je davčni dolžnik, da je lastnik podjetja, katerega obveznosti so pristale na DUTB, potem smo se mu posvetili. Ali pa če je bil recimo kriminalec, pravnomočno obsojen ipd.”

“Druga raven je bila, ali smo sploh lahko ugotovili, kdo je ta oseba in kaj to podjetje počne. V teh dokumentih so namreč zelo različne informacije. Ponekod jih je več, ponekod manj. Ponekod smo imeli samo ime in priimek ter ime podjetja. In če nismo uspeli ugotoviti, kdo sploh je ta oseba in kakšno vlogo ima, potem nismo imeli zgodbe. Kar smo pripravili in kar še pripravljamo, je tisto, kar smo lahko v skladu z novinarskimi standardi obdelali in gre za zgodbe, v katerih je javni interes,” je zatrdila Delićeva.

“Ne bo 74 zgodb, ne morem pa povedati, koliko jih bo. Ne morem razkrivati naših načrtov. Lahko povem le, da jih bomo objavljali še nekaj časa. Ujelo se je par večjih rib, nekaj srednjih in veliko malih,” je povedala.

Izrazila je upanje, da bo razkritje panamskih dokumentov prineslo kak nov zagon v boju proti davčnim oazam. “Dejstvo je, da največje korporacije na svetu in najmočnejši, najvplivnejši in najpremožnejši posamezniki s pridom uporabljajo davčne oaze, da plačujejo manj davkov. Ni nujno, da jih utajujejo; lahko gre tudi za davčno načrtovanje, kot se lepo reče temu, da izkoriščaš svoje premoženje, da plačaš manj davkov, medtem ko tvoji sodržavljani ne morejo uiti davkariji.”

“Nikomur od teh najbrž ni v interesu, da se to uredi, a dejstvo je, da je to treba urediti ne le na nacionalni, ampak tudi mednarodni in na meddržavni ravni,” je še menila Delićeva. “Si pa želim, da se mi kot družba na nacionalni ravni odločimo, kaj želimo.”

Opozorila je sicer, da se iz korespondence odvetniške družbe Mossack Fonseca, ki je v središču afere, vidi, da se pozna, da se je pred tem zgodil npr. Off-shoreleaks in Luxleaks. “Tudi oni so se začeli precej bolj ukvarjati s procesom preverjanja strank. Še vedno pa so poslovali tudi s problematičnimi strankami, ker so očitno ocenili, da je to še vedno ugodno za njih”.

Zanikala je tudi namigovanja, da naj bi posel v davčnih oazah upadal. “Morda v tistih, kjer so zaostrili regulative, ne pa npr. v Angvili, ki sem jo izpostavila jaz. Na Angvili, kjer ni nikakršnih davkov, posli Mossack Fonsece v zadnjih letih rastejo. Ta posel se torej seli v bolj ugodna območja,” je dejala.

Izpostavila pa je tudi zgodbo, ki jo je Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev (ICIJ) razkril v ponedeljek zvečer, da so največje svetovne banke dejavno sodelovale pri skrivanju premoženja svojih strank in da so celo ustanavljale podjetja zanje. “Vloga bank je veliko večja, kot si je kdorkoli mislil, kljub vsem pravilom, da se to ne bi smelo dogajati,” je še opozorila slovenska preiskovalna novinarka. (sta)