ZDA pozdravile obsodbo Karadžića, Moskva kritična
ZDA so pozdravile četrtkovo obsodbo bivšega predsednika Republike srbske Radovana Karadžića na 40 let zapora zaradi genocida v Srebrenici in vojnih zločinov med vojno v BiH. Moskva jo je označila za politično. Bivša glavna haaška tožilka Carla Del Ponte pa meni, da je bilo pravici zadoščeno, čeprav bi ga morali obsoditi na dosmrtni zapor.
Tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva Mark Toner je v imenu ZDA pozdravil razsodbo haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Dodal je, da pomeni “korak h koncu še enega bolečega poglavja konflikta na območju nekdanje Jugoslavije” in tudi signal proti nekaznovanosti voditeljev v svetu, ki so obtoženi vojnih zločinov.
Poudaril je, da ne bodo nikoli pozabili grozot genocida v BiH ali številnih drugih zločinov, ki so jih izvedle vse strani v konfliktu na območju nekdanje Jugoslavije. Članice mednarodne skupnosti je pozval k sodelovanju s haaškim sodiščem in k spoštovanju njegovih odločitev, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ameriška veleposlanica pri ZN Samantha Power je v sporočilu za javnost pozdravila konec nekaznovanosti Karadzića, ki je odgovoren za številne šokantne zločine. Powerjeva, ki je bila v času vojne med letoma 1993 in 1995 novinarka na območju nekdanje Jugoslavije, ga je označila kot človeka, ki je “mislil, da lahko dela, kar želi in kadarkoli želi”. Dvomi, da je pričakoval, da bo moral kdaj za zločine tudi odgovarjati.
Dodala je, da številni sedanji brutalni voditelji kažejo enako samozavest, in pri tem omenila sirskega predsednika Bašarja al Asada ter vodji Boko Harama in Islamske države. Sodba Karadžiću njim in njim podobnim daje vedeti, da njihovi zločini ne bodo nikoli pozabljeni in da bodo odgovarjali za zločine nad civilisti, je dodala po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug.
Namestnik ruskega zunanjega ministra Genadij Gatilov je v prvem uradnem odzivu iz Moskve, zaveznice Srbije, ki Kosova ne priznava, na drugi strani ocenil, da gre za politično motivirano razsodbo.
Kot je spomnil v izjavi za rusko tiskovno agencijo Interfax, Rusija že dolgo trdi, da je haaško sodišče spolitizirano in da je takšna tudi sodba Karadžiću. Zatrdil je tudi, da so “vse sodbe haaškega sodišča uperjene proti eni strani” v bivši Jugoslaviji, ter sodišče obtožil, da ni obravnavalo zločinov, ki so jih storili kosovski voditelji in vojska, poroča AFP.
Bivša glavna haaška tožilka Carla Del Ponte pa je za beograjski Blic ocenila, da bi ga morali obsoditi na dosmrtni zapor predvsem zaradi žrtev in njihovih družin. Kljub temu meni, da je bilo pravici zadoščeno.
Del Pontejeva, ki sedaj preiskuje kršitve človekovih pravic v Siriji, je izpostavila izjemen pomen sodbe za mir, stabilnost ter za začetek novega poglavja v regiji, poroča Tanjug.
Zaradi obsodbe je sicer srbski premier Aleksandar Vučić za danes sklical izredno sejo vlade, na kateri je obsodba edina tema. Pred sejo vlade se je sestal s patriarhom srbske pravoslavne cerkve Irinejem, s katerim sta se strinjala, da Srbija ne more dovoliti ogrožanja obstoja in ohranitve srbske entitete v BiH, Republike srbske, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.
Haaško sodišče je Karadžića obsodilo na 40 let zapora. Kot takratnega predsednika Republike srbske in vrhovnega poveljnika vojske bosanskih Srbov ga je spoznalo za krivega za genocid nad Bošnjaki v Srebrenici julija 1995, obstreljevanja Sarajeva ter zaradi pregona, iztrebljanja, umorov, deportacij, prisilnih premestitev, nasilja, nezakonitih napadov na civiliste nesrbske narodnosti ter zajetja talcev med vojno v BiH med letoma 1992 in 1995.
Spoznalo ga je za krivega v 10 od 11 točk obtožnice. Krivega ga niso spoznali samo za genocid v sedmih občinah na zahodu BiH.
Karadžić je že napovedal pritožbo. Njegov pravni svetovalec Peter Robinson je še povedal, da je bil Karadžić nad obsodbo “razočaran in začuden”. (sta)