V Haagu so 9x pogledali mimo: Haaško sodišče Vojislava Šešlja oprostilo vseh obtožb!? Hrvati in Bosanci ogorčeni.

Haaško sodišče je danes predsednika Srbske radikalne stranke Vojislava Šešlja oprostilo v vseh devetih točkah obtožnice, v katerih je bil obtožen vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti na Hrvaškem, BiH in Vojvodini med letoma 1991 in 1993. Sodni senat presodil, da tožilstvo obtožb ni dokazalo onkraj razumnega dvoma.

Predsedujoči sodnemu senatu Jean Claude Antonetti je dodal, da je 61-letni Šešelj sedaj svoboden človek, potem ko je prvič v svoji zgodovini Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju bivše Jugoslavije sodbo izreklo v odsotnosti obtoženca.

Tožilstvo je za Šešlja zahtevalo 28 let zapora. Ker gre za razsodbo na prvi stopnji, se lahko nanjo pritoži. Tožilstvo je že sporočilo, da bo preučilo, ali ima podlago za pritožbo. Odločitev naj bi bila znana v nekaj dneh.

Sodišče je večinsko razsodilo, da tožilstvo ni uspelo dokazati, da je kriv etničnega čiščenja nesrbskega prebivalstva na Hrvaškem in v BiH, kot tudi vojvodinskih Hrvatov s ciljem oblikovanja velike Srbije, kar je vključevalo tudi umore, pregone, posilstva, trpinčenje, ropanje in uničevanje premoženja Hrvatov in Bošnjakov.

Sodišče je večinsko razsodilo, da tožilstvo ni dokazalo vzročno-posledične povezave med hujskaškimi govori Šešlja, ki velja za vodilnega zagovornika velikosrbske ideje, v hrvaškem Vukovarju, Malem Zvorniku v BiH ter vasi Hrtkovci v Vojvodini proti Hrvatom oziroma Bošnjakom z zločini, ki so bili tam storjeni.

Tako je med drugim ugotovilo, da je imel Šešelj v Vukovarju pred padcem mesta v srbske roke novembra 1991 res govore, v katerih je trdil, da v mestu “kmalu ne bo več nobenega ustaša”, da pa sodniki “niso mogli zavrniti razumne možnosti”, da je bil cilj govorov dvigovanje morale in ne poziv njegovim prostovoljcem, naj nimajo do nikogar milosti.

Z večino je tudi razsodilo, da ni obstajala skupinska zločinska pobuda, ki jo je vodil pokojni bivši srbski predsednik Slobodan Milošević, katere cilj je bilo po navedbah tožilstva etnično čiščenje nesrbskega prebivalstva iz delov Hrvaške, BiH in Vojvodine zaradi oblikovanja velike Srbije.

“Cilj je bila obramba Srbov in ohranitev Jugoslavije in ne storitev zločinov,” je povedal sodnik Antonetti. Večina članov sodnega senata je namreč tudi presodila, da je bil projekt oblikovanja velike Srbije političen in ne vojaški oziroma zločinski.

Sodišče je tudi razsodilo, da razglasitev avtonomije pripadnikov srbskega naroda na območju Hrvaške in BiH ni bila rezultat zločinske namere.

Tudi napotitev prostovoljcev Šešljeva Srbske radikalne stranke iz Srbije v vojne na Hrvaškem in v BiH, ki jih je rekrutiral tudi Šešelj v okviru svoje stranke, ni imela značaja zločina, so presodili.

Šešelj namreč ni bil hierarhično nadrejen prostovoljcem t.i. Šešljevcem, ko so sodelovali v vojaških operacijah v BiH in na Hrvaškem, temveč so bili ti podrejeni vojaški hierarhiji na terenu, torej “Vojski Jugoslavije in vojski Republike srbske”, v katerih so delovali, je menilo sodišče.

Sodni senat je tudi glede zločinov v Vojvodini, kjer je bil obtožen zaradi pregona Hrvatov, presodilo, da tožilstvo ni dokazalo njegove odgovornosti. Presodilo je tudi, da na območju Vojvodine ni bilo oboroženega spopada.

Spomnili so, da sta februarja 1991 Šešelj in Tomislav Nikolić ustanovila Srbsko radikalno stranko (SRS), ki je prevzela program srbskega četniškega gibanja in da je takrat Šešelj postal njen predsednik.

Sodniki so tudi presodili, da ni dovolj dokazov, da je bil Šešelj povezan s paravojaškimi skupinami, kot so Arkanovaci ali Beli orli. Ugotovili pa so, da so prostovoljci SRS, ki sicer nujno niso bili tudi člani stranke, sodelovali v Rdečih baretkah na območju Hrvaške.

Na začetku izreka sodbe je sicer francoski sodnik Antonetti v imenu sodnega senata kritiziral tožilstvo, ker so bili obtožnica in dokazi polni nejasnosti in nedoslednosti, ki so zapletli delo.

Sodišče je sodbe v skoraj vseh točkah obtožnice prejelo z večinskim mnenjem, saj je v večini točk imela nasprotno mnenje italijanska sodnica Flavia Lattanzi.

Šešelj je bil v haaškem priporu skoraj 12 let, od februarja 2003, ko se je po objavi obtožnice predal, do novembra 2014, ko so ga zaradi zdravstvenih težav izpustili in je sedaj v Beogradu. Sodišče mu je sodbo izreklo štiri leta po koncu sojenja 20. marca 2012.

Nikolić “indiferenten” do sodbe Šešlju, Vučić več v petek

Srbski predsednik Tomislav Nikolić je danes izjavil, da je “indiferenten” do sodbe svojemu nekdanjemu strankarskemu kolegu Vojislavu Šešlju, ki ga je danes haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije oprostilo vseh obtožb. Srbski premier Aleksandar Vučić pa je komentar razsodbe napovedal za petek.

Kot so sporočili iz srbske vlade, bo Vučić v petek po seji vlade na novinarski konferenci komentiral tako razsodbo vodji srbskih radikalcev Šešlju kot tudi bivšemu predsedniku Republike srbske Radovanu Karadžiću, ki je bil prejšnji teden v Haagu obsojen na 40 let zapora. Napovedal je tudi komentar glede situacije v regiji in o prihodnosti Srbije, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.

Nikolić se na drugi strani očitno ne misli spuščati v komentarje oprostilne sodbe Šešlju. “Nisem razmišljal, kaj bi se lahko zgodilo, vendar pa je merilo za Srba, ali ga je haaško sodišče oprostilo ali obsodilo,” je dejal srbski predsednik, ki je bil sicer vrsto let Šešljev politični sopotnik v Srbski radikalni stranki, nato pa je z “odpadniki” osnoval novo, zdaj vladajočo Srbsko napredno stranko.

Za premierja BiH oprostitev Šešlja nerazumljiva

Predsednik sveta ministrov Bosne in Hercegovine Denis Zvizdić je danes v Sarajevu izjavil, da ne razume, kako je haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije lahko sprejelo oprostilno sodbo Vojislavu Šešlju, ko pa je, kot je dejal, jasno, da gre za osebo, ki je sodelovala v agresiji na BiH.

“Ne morem razumeti, da je nekdo, ki je dokazano sodeloval v agresiji na BiH, osvobojen,” je dejal Zvizdić v svojem prvem odzivu na oprostilno sodbo Šešlju. Napovedal je, da bo sodbo pozorno analiziral in jo potem tudi komentiral, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug ob sklicevanju na poročanje medijev v BiH.

Haaško sodišče je Šešlja oprostilo v vseh devetih točkah obtožnice, v katerih je bil obtožen vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti na Hrvaškem, BiH in Vojvodini med letoma 1991 in 1993. Sodni senat je večinsko presodil, da tožilstvo obtožb ni dokazalo onkraj razumnega dvoma.

Oprostilna sodba sicer močno odmeva v bošnjaško-hrvaški entiteti BiH Federaciji BiH. “Šokirana sem. Čestitam haaškemu sodišču, ker je ponovno osvobodilo Srbijo odgovornosti,” se je po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina odzvala predsednica združenja Matere enklav Srebrenice in Žepe Munira Subašić. Sodbo je pričakala v spominskem centru Potočari, kjer so pokopane žrtve genocida nad Bošnjaki v Srebrenici leta 1995.

Izrazila je upanje, da bo pritožbeni senat vendarle spremenilo sodbo. Sicer bodo žrtve postali zločinci, zločinci pa žrtve, je še dodala Subašićeva.

Negativno se je odzval tudi predsednik Združenja žrtev in prič genocida v BiH Murat Tahirović, sicer medvojni zapornik v taborišču bosanskih Srbov. Vsak, ki je osebno videl trpljenje in smrti v BiH, je nezadovoljen s sodbo Šešlju, je dejal.

Hrvaški premier oprostitev Šešlja označil za sramoto

Predsednik hrvaške vlade Tihomir Orešković je danes med obiskom v Vukovarju ocenil, da je oprostilna sodba Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju bivše Jugoslavije v primeru predsednika Srbske radikalne stranke Vojislava Šešlja sramotna ter da predstavlja poraz haaškega tožilstva.

“Danes sem v Vukovarju, v katerem je Šešelj delal zlo, nikoli pa se ni pokesal. Zažigal je zastave Hrvaške in Evropske unije. Žal je haaško sodišče povedalo svoje. Upam, da se bo tudi Srbija odzvala ter da bomo videli prave odločitve in obnašanje naših sosedov,” je izjavil Orešković, ki je v Vukovarju obiskal spominsko območje na Ovčari, kjer so srbski vojaki zagrešili množične zločine proti Hrvatom.

Na novinarsko vprašanje, ali bo sodba Šešlju vplivala na obnašanje Hrvaške do približevanja Srbije EU, je odgovoril, da se ni nič spremenilo, ker so pogoji za vse države kandidatke jasni.

“Tako kot je Hrvaška morala izpolniti pogoje, jih bodo morali tudi oni. Upam, da bodo šli v pravo smer,” je dodal.

Prejšnji hrvaški minister za veterane Predrag Matić pa je neposredno po objavi današnje odločitve haaškega sodišča za hrvaško uredništvo regionalne televizije N1 izjavil, da je v šoku.

“Lahko takoj rečem, da gre za še en dokaz, da pravo in pravičnost pogosto nista isto. To je klofuta žrtvam hujskaške politike Šešlja, ki tega nikoli ni skrival,” je dejal Matić, ki je po zasedbi Vukovarja devet mesecev preživel v koncentracijskih taboriščih za hrvaške ujetnike v Srbiji.

“Ne glede na današnjo sodbo mi vemo, kdo je Šešelj”, je še povedal. (sta/ured)