Obama kot prvi predsednik ZDA po 90 letih na obisk na Kubo
Ameriški predsednik Barack Obama bo v nedeljo postavil nov zgodovinski mejnik, saj bo postal prvi predsednik ZDA na uradnem obisku na Kubi po letu 1928. Pot na Kubo je posledica otoplitve odnosov med državama, ki sta jo konec leta 2014 začela Obama in kubanski predsednik Raul Castro.
Predsednika sta takrat izmenjala zapornike in svetu oznanila potek pogajanj o normalizaciji odnosov pod pokroviteljstvom Vatikana. Lani sta državi v prestolnicah druga druge prvič po kubanski revoluciji odprli veleposlaništvi, Obama pa je doslej že tako razrahljal sankcije proti komunistični državi, ki jim v ZDA rečejo embargo, da te obstajajo bolj ali manj le še na papirju.
Fidel Castro in Che Guevara sta leta 1959 na Kubi dokončala revolucijo in začela z nacionalizacijo premoženja, na kar so ZDA odgovorile z zamrznitvijo kubanskega premoženja v ZDA in prekinitvijo diplomatskih odnosov. Kubi ni preostalo drugega, kot da se zbliža s Sovjetsko zvezo in s tem dokončno zabetonira blokado ZDA. Washington je večkrat poskusil z nasilno spremembo režima, vendar mu ni uspelo.
Obama je ugotovil, da je treba tisto, kar 60 let ni delovalo, spremeniti. Upa, da bo večja odprtost Kube hitreje spremenila družbo kot pa blokada in sankcije. Večina Američanov se z njim strinja, podpora odpravi embarga je močna tudi v kongresu, vendar pa je protirevolucionarna emigracija v ZDA še vedno vplivna, še posebej pred predsedniškimi volitvami na vedno pomembni Floridi.
Embargo ne bo odpravljen do novembrskih splošnih volitev v ZDA, potem pa bo šlo le še za vprašanje časa. Dokaz za spreminjanje odnosa je med drugim prerivanje politikov obeh strank in gospodarstvenikov za sedež na predsedniškem letalu proti Havani. Obama s seboj pelje tudi ženo Michelle in hčerki Sasho ter Malio.
Kubanski zunanji minister Bruno Rodriguez je v četrtek sicer ostro kritiziral napoved Washingtona, da bo Obama na Kubi zagovarjal spremembe. Poudaril je, da so Kubanci spremembe izvedli leta 1959. Ukrepov za izboljšanje odnosov med državama s kubanske strani ne bo veliko, dokler ameriški kongres ne bo odpravil embarga.
Bo pa Kuba kmalu odpravila desetodstotno kazen, ki jo zaračunava za zamenjavo ameriških dolarjev na otoku. Najprej bodo preizkusili, če odprava blokade dostopa Kube do mednarodnega finančnega sistema, kar je Obama storil pred dnevi, deluje. Kuba bo skušala opraviti nekaj mednarodnih transakcij in če bodo šle skozi, bo Havana odpravila kazen za menjavo dolarjev.
Obama bo v Havani pristal pozno popoldne v nedeljo in se najprej odpravil na turistični sprehod po starem delu mesta, čeprav turistični obiski Kube za Američane uradno še vedno niso dovoljeni. V ponedeljek se bo v Havani srečal z gostiteljem Raulom Castrom, ki mu bo zvečer priredil državniško večerjo. Z Raulovim bratom, revolucionarjem Fidelom Castrom, se Obama ne bo srečal.
Srečal pa se bo s kardinalom Jaimejem Ortego ter z oporečniki, pri čemer so seznam gostov sestavili v Washingtonu, v torek pred odhodom v Argentino pa bo imel govor v gledališču Grande teatro de Havana, za katerega Bela hiša upa, da bo predvajan v živo na kubanski nacionalni televiziji. V govoru bo podal vizijo za več svobode in gospodarskih priložnosti na Kubi.
V času Obamovega obiska bo potekala tudi tekma v baseballu med ameriškim poklicnim moštvom in kubanskimi igralci, ki kljub revščini veljajo za odlične predstavnike tega športa. Obama bo imel še srečanje s podjetniki ZDA in Kube, protokol pa zahteva tudi polaganje venca pred spomenikom kubanskemu borcu proti španski kolonialni nadvladi Joseju Martiju.
Obama bo v torek s Kube odpotoval še v Argentino, s čimer želi izraziti podporo novemu predsedniku Mauriciu Macriju. Za njegovo predhodnico Christino Fernandez Kirchner je Obama večkrat dejal, da vodi ostarelo protiameriško politiko, Macri pa obrača nov list. V Argentini bo ostal do četrtka, obiskal pa bo tudi Patagonijo. (sta)