Radovana Karadžića alias ‘bosanskega klavca’ haaško sodišče za genocid v Srebrenici in za obleganje Sarajeva obsodilo na 40 let zapora
Haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je danes bivšega političnega voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadžića, ki so ga mediji poimenovali kot “bosanskega klavca”, obsodilo na 40 let zapora za genocid v Srebrenici, vojne zločine ter zločine proti človečnosti med vojno v BiH. Spoznan je bil za krivega v 10 od 11 točk obtožnice.
Predsedujoči sodnemu senatu, sodnik O-Go Kwon, ki je skoraj dve uri prebiral sodbo, je ob tem pojasnil, da se mu bo od kazni odštel čas, ki ga je že preživel v priporu, kar je več kot sedem let, saj je v priporu od 21. julija 2008.
Karadžićev odvetnik je že sporočil, da se bo pritožil na obtožbo. Do pravnomočnosti obsodbe bo sicer Karadžić ostal v priporu v Scheveningnu.
Sodišče ga je kot takratnega predsednika Republike srbske in vrhovnega poveljnika vojske bosanskih Srbov spoznalo za krivega za genocid nad Bošnjaki v Srebrenici julija 1995, zaradi pregona, iztrebljanja, umorov, deportacij, prisilnih premestitev, nasilja, nezakonitih napadov na civiliste nesrbske narodnosti ter zajetja talcev med vojno v BiH med letoma 1992 in 1995.
Te zločine je storil v okviru sodelovanja v štirih skupnih zločinskih pobudah od oktobra 1991 do novembra 1995 – v katerih je med drugim sodeloval tudi haaški obtoženec in bivši vojaški poveljnik bosanskih Srbov Ratko Mladić. Te so vsebovale skupen načrt o stalni odstranitvi Bošnjakov in bosanskih Hrvatov z ozemlja, ki so ga bosanski Srbi imeli za svojega, z izvajanjem zločinov.
Sodišče ga je spoznalo za krivega za genocid nad Bošnjaki v Srebrenici julija 1995, ko so sile bosanskih Srbov po padcu te bošnjaške enklave v njihove roke ubile več kot 8000 Bošnjakov.
Po zavzetju Srebrenice 11. julija 1995, ki ga je ukazal Karadžić, so sile bosanskih Srbov prisilno pregnale okoli 30.000 bošnjaških žensk, otrok in starejših na območje pod nadzorom bošnjaških sil vojske BiH. Sodišče je ugotovilo, da je Karadžić nameraval za stalno in na silo odstraniti bošnjaško prebivalstvo iz Srebrenice, je povedal Kwon.
Po zavzetju so pridržali bošnjaške moške in fante, ki so jih nato od 13. julija 1995 v nekaj dneh več tisoč pobili.
“Kot predsednik Republike srbske in vrhovni poveljnik je bil edina oseba v Republiki srbski, ki je imel moč, da bi posredoval in preprečil poboj Bošnjakov,” je dejal Kwon, a tega ni storil. Namesto tega je ukazal, da Bošnjake, ki so bili zaprti v Bratuncu, odpeljejo drugam, kjer so jih nato pobili.
Sodišče je zato presodilo, da je Karadžić z Mladićem in drugimi nameraval ubiti vsakega za vojaško službo zmožnega Bošnjaka v Srebrenici, kar pomeni namero o uničenju Bošnjakov v Srebrenici, je dodal.
Sodišče je Karadžića spoznalo za krivega tudi za večletno obleganje Sarajeva, med katerim je bilo ubitih več kot 10.000 ljudi, med njimi 1500 otrok.
Karadžić je podpiral in odobril topniško obstreljevanje Sarajeva in ostrostrelske napade na civiliste s strani sil bosanskih Srbov od aprila 1992 do novembra 1995, katerih cilj je bilo sejati teror med civilnim prebivalstvom. Te ostrostrelske napade in teror pa je “koristil kot pritisk na bošnjaško vodstvo in mednarodno skupnost zaradi uresničevanja svojih političnih ciljev”, je dodal Kwon.
Poudaril je, da je vojska Republike srbske v tem obdobju namerno obstreljevala in streljala na prebivalce Sarajeva skoraj vsakodnevno. Kot vrhovni poveljnik vojske je bil Karadžić neposredno vpleten s številnimi ukazi na strateški in operativni ravni.
Pri tem so sodniki med drugim zavrnili trditev Karadžića, da so sile BiH same streljale na prebivalce, da bi sprožile odziv mednarodne skupnosti. Kot je poudaril Kwon, dokazi obilno dokazujejo, da so sile bosanskih Srbov s topovi in ostrostrelci redno in nesorazmerno streljale na civilne cilje, kar je privedlo do več tisoč mrtvih in ranjenih.
Krivega ga niso spoznali samo za genocid v sedmih občinah na zahodu BiH – Ključ, Sanski Most, Prijedor, Vlasenica, Foča, Zvornik in Bratunac. Glede te obtožbe je sicer sodišče prvič razsojalo.
Kot je dejal Kwon, “sodišče nima dokazov, da bi lahko onkraj razumnega dvoma presodilo, da je bil v teh občinah storjen genocid”. Spoznalo pa ga je za krivega za pregon, iztrebljanje, deportacije in umore.
Ugotovili so, da je bil Karadžić vodilna osebnost pri razvoju ideologije in politik, ki so vodile do oblikovanja večinoma etnično homogene države bosanskih Srbov preko zločinov.
Prvič je sodišče razsojalo tudi glede zajetja 377 modrih čelad, ki so jih sile bosanskih Srbov kot talce zadrževale od 26. maja do 19. junija 1995. Karadžića so spoznali za krivega, ker je spodbujal in odobraval njihovo ugrabitev, katere cilj je bilo preprečiti Natu izvajanje letalskih napadov na cilje bosanskih Srbov.
“Obtoženec nosi individualno poveljniško odgovornost za kaznivo dejanje zajetja talca kot kršitev zakona in pravil vojne,” je dejal sodnik Kwon.
To je zgodovinska sodba, saj gre za najvišjega politika, ki mu je sodišče od ustanovitve leta 1993 izreklo sodbo, potem ko je bivši srbski predsednik Slobodan Milošević umrl še pred koncem sojenja leta 2006.
V sodnem senatu so bili ob Kwonu še sodniki Howard Morrison, Melville Baird ter Flavia Lattanzi kot nadomestna sodnica.
Sojenje se je začelo 26. oktobra 2009 in je trajalo skupno 498 dni. Pričalo je skupno 586 prič, od tega 337 tožilstva.
MZZ: Sodba Karadžiću priložnost, da se spomnimo vseh žrtev
Sodba nekdanjemu političnemu voditelju bosanskih Srbov Radovanu Karadžiću predstavlja opomin in priložnost, da se ponovno spomnimo vseh žrtev enega najbolj tragičnih poglavij v zgodovini BiH ter Evrope po drugi svetovni vojni, ki se ne sme ponoviti, se je na sodbo haaškega sodišča odzvalo slovensko zunanje ministrstvo.
Kot poudarjajo na MZZ, skladno z mednarodnim pravom in prizadevanji za preprečevanje nekaznovanosti, zločini in grozodejstva nimajo roka zastaranja, njihova preiskava, pravosodna obravnava ter kaznovanje odgovornih pa so izjemnega pomena.
Zaključek sodnih procesov proti posameznikom, obtoženim za zločine in grozodejstva storjena na območju nekdanje Jugoslavije, je eden od temeljnih pogojev za proces pomiritve in sprave v regiji, obenem pa je v pomoč vsem prizadevanjem za razvoj in stabilnost regije ter varno prihodnost mladih generacij, so na MZZ zapisali v sporočilu za javnost.
“Današnja sodba predstavlja tudi opomin in hkrati priložnost, da se ponovno spomnimo vseh žrtev enega najbolj tragičnih poglavij v zgodovini Bosne in Hercegovine ter Evrope po drugi svetovni vojni, ki se ne sme ponoviti,” so poudarili.
Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu je danes Radovana Karadžića obsodilo na 40 let zapora za genocid v Srebrenici in vojne zločine med vojno v BiH. Spoznan je bil za krivega v 10 od 11 točk obtožnice.
Šuklje: Sodba Karadžiću pomembna, a bo sledilo nadaljevanje
Diplomat in strokovnjak za Balkan Borut Šuklje je obsodbo bivšega političnega voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadžića na haaškem sodišču na 40 let zapora zaradi genocida in vojnih zločinov v BiH označil za pomembno. Hkrati je opozoril, da gre za sodbo na prvi stopnji, na katero se bo pritožil, tako da bo še sledilo nadaljevanje.
Kot je povedal za STA, pomeni izrečena dolžina kazni praktično dosmrtni zapor. Meni pa, da gre za pomembno sodbo, ker se je s tem dokončal postopek, saj se je na haaškem Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije dogajalo, da se postopki niso končali, ker so krivci umrli.
Haaško sodišče je s tem pokazalo, da želi s sodbami zaključiti svoje delo, je dejal Šuklje.
Kot pomembno, pa tudi pričakovano, je označil to, da so sodniki Karadžića spoznali za krivega za genocid v Srebrenici, ko so sile bosanskih Srbov julija leta 1995 pobile več kot 8000 Bošnjakov. To so presodili na podlagi zadostnih dokazov, medtem ko ga za genocid v drugih sedmih občinah v BiH niso obsodili, je spomnil. Poudaril je, da bo obsodba za genocid v Srebrenici imela velik politični odjek.
Pri tem je še izpostavil, da je bil problem vojne v BiH v tem, da jo je bilo na začetku težko razumeti, saj je bilo v njej združeno vse – etnična, državljanska in verska vojna, praktično vojna vseh proti vsem. Obenem je imela ta vojna “za sabo zelo veliko politično podlago, podlago velikega projekta Velike Srbije, ki ga je Karadžić kot prvi operativec v BiH uspešno in vestno izpolnjeval”.
Obenem je dobro vedel in tudi izkoriščal, da je imela ta ideja tudi podporo v drugi ideji nastanka velike države – ideji drugačne Hrvaške, velike Hrvaške, ki jo je zagovarjal hrvaški predsednik Franjo Tuđman. Tako je Karadžić lahko deloval v zelo širokem prostoru, kar je verjetno eden od razlogov, da je bil tako dolgo časa na begu in da je imel zagotovila, da ne bo sodno preganjan, če se bo sam umaknil s položaja, kar je leta 1996 tudi storil, je še spomnil Šuklje, ki je dodal, da so omenjena zagotovila omenili tudi v današnjem izreku sodbe. (sta/ured)
Premalo. Dobiti bi moral 8000x smrtno kazen – za vse pobite v Srebrenici, smrad srbski!
Govno od človeka!
Gnusi se mi, ko vidim to morilsko faco….
Je pa srbijančinam le zrihtal čisto etnično državo v državi, iz katere so izgnali ali pobili vse Bošnjake in Hrvate..Seveda,s pomočjo Američanov in Angležev,ki so blagoslovili ta genocid.Namreč ti hudiči niso pustili,da bi jih hrvaška vojska porazila.Ta se je morala ustaviti 20 km pred Banjaluko.Zato jaz tem angloameriškim pokvarenjakom nič ne verjamem.
DR.Dabič bič božji,dobil si kar zaslužiš!
@ultimax: podpišem! V letu 2016 ne sme več biti nobene milosti za masovne morilce!
Kazen mnogo premila.
Rezat na izi z žiletko. Po centimetre.. pa sol gor posipat..
hoj
Pričakoval sem, da bo Karadžić na izrek sodbe dejal, da mi možete pušit kurac. šešelj ga ne bi tožil za plagiatorstvo.
čaobao
Po Sloveniji hodi še veliko hujših morilcev kot je tale Karadžić. Pobijali so sorojake in s krvavimi rokami še vedno nemoteno hodijo po Sloveniji, ter prejemajo priviligirane penzije z blagoslovom slovenske vlade.
P.s.: ravno včeraj je eden takšnih likvidatorjev ( Štefe Miško ) CRKNIL.
Ona sodba tam čez bo hujša.