DAN ZA SPOMINJANJE. A se bodo spomnili tudi na ubitega teritorialca Molana in popotnika Svetino ali samo na sestreljen JLA helikopter?!

Danes, 29. marca 2016 ob 10. uri, bo Anton Krkovič vabljen na zaslišanje pred znano okrožno sodnico Dešo Cener zaradi kaznivih dejanj po 46. členu Kazenskega zakonika Socialistične Republike Slovenije in 22. členu Kazenskega zakonika Socialistične federativne republike Jugoslavije. Osamosvojitelj Krkovič bo tako zaslišan zaradi suma “vpletenosti v dva umora”.

Krkovič bo tako moral pred preiskovalno sodnico pojasniti okoliščine sestrelitve helikopterja nad ljubljansko Rožno dolino 27. junija 1991. Tedaj sta v sestreljenem helikopterju umrla Makedonec Bojanče Sibinovski in Slovenec Toni Mrlak, vdova slednjega Emilija Mrlak pa Krkoviču očita, da je ukazal sestrelitev helikopterja JLA, čeprav ta ni bil oborožen.

Krkovič je dogajanje za več medijev že pred dnevi označil kot norost. Za Dnevnik je dejal, da ni nihče streljal na Mrlaka in da tudi niso vedeli, ali je bil helikopter oborožen in kaj prevaža. “Tedaj je bila prepoved leta skozi slovenski zračni prostor in izstrelek je bil usmerjen v helikopter JLA, ne v Mrlaka. Kaj pa bi se zgodilo, če bi helikopter napadel objekte, za varnost katerih sem bil odgovoren,” pravi Krkovič, ki ga moti tudi, da se ga preganja po stari jugoslovanski kazenski zakonodaji.

Danes bo torej na slovenskem okrožnem sodišču (v palači, kjer Vrhovno sodišče vodi znani nasprotnik slovenske osamosvojitve Branko Masleša) vsekakor dan za spominjanje. Govorilo se bo seveda predvsem o sestreljenem helikopterju JLA. Zato je zelo pomembno, da se vsaj na tem mestu spomnimo tudi in predvsem slovenskih fantov, ki so za samostojno Slovenijo dali svoja življenja.

Prav tako 27. junija 1991 je padla prva žrtev med slovenskimi teritorialci, Jernej Molan, dan kasneje pa je umrl tudi prvi slovenski civilist, popotnik in svetovljan Janez Svetina. Še 17 slovenskih fantov je padlo v vojni za samostojno in neodvisno Slovenijo. Večna slava jim!

Pripis: Brigadir Tone Krkovič je pred zaslišanjem na sodišču pojasnil okoliščine sestrelitve helikopterja nad ljubljansko Rožno dolino 27. junija 1991. Kot je dejal, je sestrelitev ukazal, ker je helikopter z oznakami JLA preletel položaje Morisa. Pri tem, poudarja, ni vedel, kdo je bil v njem, prav tako ne, da naj bi se pilot Toni Mrlak dogovarjal za prestop v TO.

Kot je na novinarski konferenci pred zaslišanjem pojasnil Krkovič, je tisti dan, ko je bil helikopter sestreljen, JLA zjutraj Sloveniji napovedala vojno, zato so veljali “principi bojnega delovanja”. Helikopter je nekaj po 19. uri preletel položaje brigade Moris, zato je bil po besedah Krkoviča sestreljen. V njem je poleg še ene osebe umrl pilot Mrlak, katerega vdova Krkoviča kot tožilka preganja zaradi suma umora.

Krkovič je dejal, da ni vedel, kdo pilotira helikopter, saj tega z razdalje, s katere so streljali nanj, ni mogoče videti. “Nismo streljali na Mrlaka, pač pa na helikopter JLA,” je poudaril. Prav tako ni vedel, da naj bi želel Mrlak domnevno prestopiti na stran Teritorialne obrambe (TO): “To je zgodba, ki je bila izmišljena naknadno.” Mrlak bi se po njegovem mnenju namreč lahko odzval na poziv, ki je bil izdan tisti dan zjutraj, naj Slovenci, ki so v JLA, ne sodelujejo v agresiji JLA na Slovenijo, vendar tega ni storil, je dejal Krkovič. Kdo je sicer streljal na helikopter, Krkovič, ki je izdal ukaz, ne bo povedal, razen če bo tisti to izrecno želel.

Krkovič je prepričan, da ni realne podlage za njegov pregon in da ima zadeva tudi globoko politično ozadje. “Gospa, ki je prevzela pregon, si je po mojem naprtila težko breme, tako sebi kot svoji družini, prepričan pa sem, da pri tem ne bo uspela,” je dejal.

Sam jo vidi kot “instrument v tem procesu”. “Tisti, ki jo vodijo, jo bodo takoj, ko ne bo uspela, pustili na cedilu,” je dodal. Poudaril je še, da slovenskim sodiščem ne zaupa, predvsem zaradi negativne izkušnje v zadevi Patria, kjer je pregon zoper njega na koncu zastaral.

Krkoviču se mora namreč danes zglasiti na zaslišanju na ljubljanskem okrožnem sodišču zaradi suma vpletenosti v dva umora. Zahtevo za preiskavo je vložila vdova Tonija Mrlaka.

Tožilstvo je sicer ovadbo Mrlakove zoper Krkoviča v tem primeru že zavrglo, a je ta pregon prevzela sama. Po zaslišanju naj bi se sodišče odločilo, ali bo zoper Krkoviča uvedlo sodno preiskavo.

Krkovič na zaslišanju pojasnil pravni okvir sestrelitve; Mrlakova si želi resnico o moževi smrti

Brigadir Tone Krkovič je po današnjem zaslišanju povedal, da je sodišču pojasnil pravni okvir, pod katerim je dal junija 1991 sestreliti helikopter JLA, na nadaljnja vprašanja sodišča pa ni odgovarjal. Zaslišanja se je udeležila tudi vdova umrlega pilota Emilija Mrlak. Krkoviča preganja, da izbori “še zadnjo resnico o moževi smrti”, je dejala.

Kot je po zaslišanju povedal Krkovič, na nadaljnja vprašanja sodišča ni odgovarjal, ker želi, da tožilstvo, če bo do procesa prišlo, najprej sestavi obtožnico, da bo vedel, česa ga bremenijo.

Kot udarec v njegovo čast in ponos je ocenil dejstvo, da se zadevo presoja po nekdanji zakonodaji SFRJ. “Da se mi to ponuja z demagoško finto, da je to zame ugodneje, se mi zdi norčevanje,” je dejal in dodal, da želi, da se mu sodi po slovenski zakonodaji.

Mrlakova je po zaslišanju povedala, da njen mož na dan sestrelitve ni bil sovražnik slovenskih obrambnih sil, ampak da je bil del njih. Slednje po njenih besedah izhaja iz sodbe upravnega sodišča iz 20. avgusta 1998 in odločbe ministrstva za obrambo iz 16. aprila 2002. V slednji je zapisano, “da je njegov status glede pravnih posledic enak statusu pripadnika takratne TO”, je pojasnila.

Dejala je, da je njen mož v TO prestopil avgusta 1990, v aktivni službi JLA pa je ostal, ker naj bi se dogovarjal za prehod treh helikopterjev JLA na slovensko stran.

Na vprašanje, kako bi lahko Krkovič vedel, kdo je v helikopterju, je sestra Mrlakove, Draga Potočnjak odgovorila, da za bojevanje obstajajo neka pravila. “Poznamo defenzivno in ofenzivno bojevanje. Predsedstvo RS ni izdalo nobenega ukaza za ofenzivno bojevanje, ampak samo za obrambo,” je dejala. Sama meni, da je bila sestrelitev potrebna, “ker je nekdo hotel veliko vojno”.

Pred sodiščem se je v podporo Krkoviču zbralo okoli 100 njegovih podpornikov iz SDS in Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve, med njimi tudi predsednik SDS in takratni obrambni minister Janez Janša. Slednji je v izjavi novinarjem dejal, da še nekaj let nazaj ne bi verjel, da je mogoč “takšen škandal”, ko se Krkoviča preganja zato, ker je opravil svojo dolžnost. Slednjo je Krkovič po besedah Janše opravil na podlagi odredbe predsedstva RS in ukaza takratnega republiškega štaba za TO.

“Po tej logiki lahko preganjajo kakšnih 50.000 ljudi, ki so se takrat odzvali pozivu k obrambi domovine,” je dejal. Sodišče bi moralo po njegovem prepričanju zadevo zavreči takoj, “ne pa da izkorišča neke pollegalne in polproceduralne možnosti” za pregon Krkoviča.

Povezani članek: Zveza MORiS: Ukrepanje Toneta Krkoviča glede sestrelitve helikopterja je bilo pravilno!