Cerar in Šefic se ob zaprtju balkanske poti veselita, a “migrantsko podzemlje” v Slovenijo šele prihaja!

Šefic je dejal, da je razvoj dogodkov le dan po dogovoru vrha v Bruslju težko ocenjevati. Novi položaj v zvezi z migracijami bo v prihodnjih dneh temeljito ocenila operativna skupina, na tej podlagi pa se bodo odločili, kako z obstoječimi nastanitvenimi zmogljivostmi v migracijskem valu, katere bodo zaprli in kdaj, sprejemali organizacijske ukrepe in ukrepe glede začasnih tehničnih ovir na meji.

“Nobena odločitev ne bo prenagljena,” poudarja Šefic in dodaja, da bodo aktivnosti prilagodili dejstvu, da trenutno spontanih migracij ni. Ilegalnih migracij sicer ne gre izključevati, zato na meji zaenkrat ostaja poostren nadzor. Število pripadnikov Slovenske vojske, ki na meji pomagajo policijskim enotam, bodo sicer prilagajali glede na razmere.

Šefic je dejal še, da je po ukinitvi t. i. balkanske poti pričakovati porast števila prosilcev za mednarodno zaščito, zaradi česar je že bila aktivirana druga faza kontingentnega načrta. Če bo število prosilcev za mednarodno zaščito preseglo 500, bo aktivirana še tretja faza. To je po Šefičevih besedah tudi realno pričakovati, koliko jih bo želelo ostati v Sloveniji, pa je po njegovih besedah težko napovedovati.

Tretja faza kontingentnega načrta, ko bi bile nastanitvene kapacitete zapolnjene tako v azilnem domu, integracijskih hišah, Centru za tujce v Postojni kot tudi v začasnih nastanitvenih kapacitetah notranjega ministrstva in policije, predvideva iskanje začasnih nastanitvenih kapacitet za nujne primere.

V takšnem primeru se aktivira pomoč v okviru zmogljivosti vseh ministrstev in ostalih državnih organov. Kot je med drugim navedeno v načrtu, se v tem primeru zagotovi dodatne kadre in dodatna finančna sredstva ter dnevno prisotnost strokovnih javnih uslužbencev. Trenutno je v Sloveniji sicer 362 prosilcev za mednarodno zaščito.

O premestitvi migrantov bo sicer po Šefičevih besedah več znanega v prihodnjih dneh. Kot je dejal, so gradiva pripravljena in usklajena, o tem bodo v četrtek govorili na seji vlade. “Ko bo odločitev sprejeta, bomo lahko govorili o dinamiki in številu ljudi v prvi skupini,” je pojasnil.

Do prvih premestitev bi, tako Šefic, sicer lahko prišlo že aprila. “Če bo v prvi skupini 40, 50 oseb, je mogoče postopno prevzemati po 10, 15 ljudi, odvisno od razmer. Verjamem, da bo prva skupina čim prej relocirana,” je poudaril.

Državni sekretar je sicer pojasnjeval tudi izvajanje schengna. Po njegovih besedah je Slovenija zdaj na meji spet začela izvajati schengenski zakonik, kot ga je vrsto let pred migracijsko krizo. V Slovenijo tako lahko vstopajo vsi, ki imajo ustrezne dokumente in izpolnjujejo vse pogoje.

V Slovenijo še vedno lahko vstopajo tudi posamezne osebe iz humanitarnih razlogov ter vsi, ki pridejo do Slovenije in zaprosijo za mednarodno zaščito. Obravnava se jih na individualni ravni, je pojasnil Šefic in dodal: “Če bo tem osebam dodeljena mednarodna zaščita, bodo v Sloveniji lahko ostali, sicer so postopki znani.”

Prošnje za priznanje mednarodne zaščite je od 17. septembra lani do vključno torka podalo 518 oseb. Med njimi je 178 državljanov Afganistana, 95 državljanov Sirije, 83 državljanov Iraka, 62 državljanov Irana, 27 državljanov Pakistana, 20 državljanov Kosova, 16 državljanov Maroka, osem državljanov Alžirije, po štirje državljani Nigerije, Srbije in Tunizije, po trije državljani Albanije in Egipta, po dva državljana Gruzije, Kube in Turčije ter po en državljan Bangladeša, BiH, Kameruna in Nigra. Eden od prosilcev pa je bil brez državljanstva.

Do 6. marca so po navedbah notranjega ministrstva rešili 129 prošenj. V 60 zadevah sol postopek ustavili zaradi samovoljne zapustitve azilnega doma, v devetih zadevah so postopek ustavili zaradi izrecnega umika prošnje, v 35 zadevah so prošnjo zavrnili kot očitno neutemeljeno, v dveh zadevah pa so prošnjo zavrnili kot neutemeljeno v rednem postopku. V 10 primerih so izdali sklep o zavrženju prošnje.

V 10 primerih so prosilcem priznali status begunca, in sicer petim državljanom Irana, dvema državljanoma Sirije in trem državljanom Iraka. V treh primerih so prosilcem priznali subsidiarno obliko zaščite, in sicer dvema državljanoma Afganistana in državljanu Sirije.

V Sloveniji je trenutno 34 mladoletnikov brez spremstva – prosilcev za mednarodno zaščito, in sicer 11 v kriznih centrih in 23 v azilnem domu, so za STA pojasnili na ministrstvu.

Zadnja skupina 253 migrantov je v Slovenijo prispela v soboto, novih namreč v zadnjih treh dneh ni bilo k nam. Skupaj je v marcu v Slovenijo prišlo 1607 prebežnikov, skupaj pa v letošnjem letu 99.187.

Danes ob 12. uri v sprejemnih centrih ni bilo migrantov, v namestitvenih pa jih je bilo 154, od tega 84 v centru za tujce, 68 v vojašnici na Vrhniki in dva v Šentilju.

No, premier Miro Cerar pa je že včeraj po vrh EU v Bruslju “ves navdušen” povedal, da je vrh EU posredoval zelo jasno sporočilo vsem tihotapcem s prebežniki in nezakonitim migrantom, da balkanske migracijske poti ni več.

Sedaj pa pozor: Kar 90 odstotkov migrantov, ki jih je lani prispelo v Evropsko unijo, se je poslužilo storitev kriminalnih tihotapskih tolp. Boj proti tej novi dobičkonosni kriminaliteti, ki se napaja iz omrežij obstoječih kriminalnih združb ter nenehno prilagaja, je eden izmed osrednjih ciljev Evropske unije v njeni kompleksni begunski politiki.

Nekdanji šef NPU Robert Črepinko, ki je konec februarja postal prvi vodja novoustanovljenega centra Europola za boj proti mednarodnim kriminalnim združbam, ki tihotapijo migrante, pa je danes dejal, da se bo “sedaj organizirani kriminal tihotapljenja migrantov celo razširil”…(sta/ured)