V SDS za ostrejšo azilno zakonodajo: povsem ukiniti finančno pomoč in opredeliti področje sankcij

V SDS predlagajo zaostritev azilne zakonodaje po vzoru nekaterih drugih evropskih držav. Nemčija, Švica, Danska, Norveška in Švedska so že pred časom zaostrile azilno politiko, danes pa sprejemajo še ostrejšo; tako zaradi hudodelstev kot tudi zaradi velikega finančnega bremena, ki jih prinaša skrb za azilante, je povedala poslanka SDS.

Ko se bodo migranti začeli vračati proti Sloveniji, bodo težave, na katere opozarjajo v SDS, po besedah Bah Žibertove “še kako eskalirale”. V Sloveniji okoli 300.000 ljudi živi na robu revščine ali pod njim. Zakon, ki ga je predlagala vlada, pa s stališča stroškov skrbi za azilante po njenih besedah ne prinaša bistvenih sprememb. Od vlade bi bilo po oceni poslanke neodgovorno, da bi državljanom in državljankam na ramena naložila to breme.

V SDS zato predlagajo nekatera dopolnila predlagani zakonodaji. Tujec bi moral takoj ob vstopu podati namero, nato pa v treh dneh z dokazili vred tudi vložiti prošnjo za mednarodno zaščito. Pristojni organ bi moral o vlogi odločiti v 30 dneh. Glede porazdelitve števila migrantov po državah bi po predlogu SDS odločil DZ in ne vlada sama. Status mednarodne zaščite se najprej prizna za eno leto, nato pa azilant v času, ko nima možnosti za vrnitev v matično državo, lahko prosi še za enoletna podaljšanja.

Prav tako bi v SDS ukinili vse oblike denarne pomoči – tako vse oblike žepnine kot finančne pomoči v primeru nastanitve na zasebnih naslovih. “Če v Sloveniji nekomu zagotovimo tako bivanje kot hrano in ostale materialne dobrine, je to povsem zadostna pomoč. Verjamemo, da bo tisti, ki je dejansko begunec, tega vesel in bo to sprejel,” je pojasnila. Bi pa v SDS omogočili beguncem vključevanje na trg dela.

Po mnenju Bah Žibertove bi bilo tudi prav, da bi vsak prosilec podpisal pogodbo in se v njej zavezal, da bo obiskoval izobraževanja o slovenskem jeziku, kulturi, zgodovini in ustavni ureditvi. Prav tako bi v SDS v zakonu podrobneje opredelili področje sankcij.

Vlada je sicer besedilo predloga zakona o mednarodni zaščiti določila že decembra. Predlog med drugim določa krajše roke za odločanje v pospešenih postopkih, omejuje možnost vlaganja ponovnih prošenj, omogoča postopke odločanja o prošnji za azil neposredno na meji ter ukinja enkratno denarno pomoč.

Vladnemu predlogu so se že v torek na seji poslanske skupine posvetili poslanci SMC. Poslanka Lilijana Kozlovič je v poznejši izjavi za medije pojasnila, da so pretehtali vse pripombe, ki so jih dale nevladne organizacije in opozicija. Vendar pa menijo, da ni potrebe za dopolnila.

V SMC ugotavljajo, da je imela Slovenija že doslej na tem področju izjemno strogo zakonodajo, eno najstrožjih v Evropi, a se z novim zakonom urejajo predvsem postopki. Postopki reševanja vlog bodo po njenih besedah hitrejši, v postopkih bo zagotovljeno tudi večje pravno varstvo, da ne pride do kršitve človekovih pravic. Določene pravice beguncev se zmanjšujejo, vendar ne do stopnje, da bi kršili Ženevsko konvencijo, je dodala Kozlovičeva. (sta)