V Amsterdamu znova svarila pred novim tokom beguncev in nezavarovanim jugom
Zunanji ministri EU so danes ob prihodu na drugi dan neformalnega zasedanja v Amsterdamu ponavljali opozorila, da se bo tok beguncev in migrantov verjetno še okrepil po ofenzivi na sirski Alep in na sploh s pomladjo ter da meje na jugu Evrope niso dovolj zavarovane. Turčijo pa v EU opozarjajo, da mora sprejemati begunce iz Sirije.
Frustrirajoče je, kako vsi govorijo o nujnosti zaščite zunanje meje, zgodi pa se nič, je poudaril madžarski zunanji minister Peter Szijjarto. Če Grčija ni pripravljena ali zmožna zavarovati schengna, potrebujemo novo obrambno črto, to pa sta očitno Makedonija in Bolgarija, je dejal.
Makedonija si po navedbah madžarskega ministra zasluži spoštovanje in podporo. Madžarska je doslej državi pomagala z največ policisti, Makedonija potrebuje pomoč pri osebju in infrastrukturi, je še izpostavil madžarski zunanji minister.
Na nujnost pomoči Makedoniji že dlje časa opozarja tudi Slovenija. Slovenski premier Miro Cerar je januarja voditeljem EU poslal pismo, v katerem je pozval k podpori Makedoniji pri zavarovanju meje z Grčijo in k opredelitvi skupnih meril za sprejemanje oziroma zavračanje prebežnikov na meji.
Vodja slovenske diplomacije Karl Erjavec je v petek izrazil pričakovanje, da bo unija na podlagi slovenske pobude sprejela zelo konkretne rešitve.
Poleg Szijjarta je tudi več drugih ministrov danes v Amsterdamu znova izpostavilo nujnost ustreznega zavarovanja zunanje meje za obvarovanje schengenskega prostora brez nadzora na notranjih mejah, ki velja poleg evra za eno najbolj otipljivih koristi članstva v EU.
Na to je opozoril tudi zunanji minister Jean Asselborn iz Luksemburga, kjer leži Schengen, po katerem je prostor brez sistematičnega preverjanja potnih listin dobil ime. “Schengen leži v Luksemburgu. Pokazati moramo, da še vedno ostaja tudi v Evropi,” je ponazoril.
Visoka zunanjepolitična predstavnica unije Federica Mogherini je menila, da zapiranje mej ni rešitev, ter izpostavila, da je lahko obvladovanje migracijskih in begunskih tokov za Evropo veliko bolj dejavnik poenotenja kot delitve.
Evropski komisar za evropsko sosedsko politiko in širitvena pogajanja Johannes Hahn pa je ponovil, da Zahodni Balkan ne sme postati parkirišče za begunce, zato je treba pomagati državam nečlanicam unije na balkanski migracijski poti.
Zunanji ministri unije danes o migracijah razpravljajo skupaj s kolegi iz kandidatk za članstvo v uniji – Turčijo, Srbijo, Makedonijo, Črno goro in Albanijo. Ob robu je predviden tudi sestanek držav na balkanski migracijski poti.
V ospredju pozornosti sta izvajanje načrta EU in Turčije za omejitev toka migrantov in beguncev v Evropo v zameno za tri milijarde evrov pomoči državi pri oskrbi več kot dveh milijonov sirskih beguncev.
Komisar Hahn je danes v Amsterdamu Turčijo, ki je v petek zaprla mejo na območju, kjer jo poskušajo prečkati Sirci, ki bežijo pred napadi na Alep, opomnil, da mora v skladu z mednarodnim pravom sprejemati begunce, ki bežijo iz Sirije po ofenzivi Alepa.
“Vsi so videli podobe iz Alepa, na deset tisoče ljudi, ki bežijo, da bi rešili svoje življenje,” je poudaril Asselborn. K temu je dodal, da unija sicer nima pravice govoriti Turčiji, kaj mora storiti, a spomnil, da je turški premier Ahmet Davutoglu nedavno na donatorski konferenci za Sirce v Londonu dejal, da imajo ti ljudje pravico vstopiti v Turčijo.
Luksemburški minister je tudi ponovil opozorilo, da se bo tok beguncev v Evropo po ofenzivi na Alep verjetno še okrepil, medtem ko se s pomladjo na sploh znova pričakuje okrepitev pritoka beguncev in migrantov na staro celino. (sta)
