SŽ kljub infrastrukturnim izzivom uspešno poslujejo

Slovenska železniška infrastruktura je kljub slabi milijardi, ki je bila vanjo vložena v pretekli finančni perspektivi, še vedno v slabem stanju. SŽ se z infrastrukturnimi izzivi sicer precej dobro soočajo in v primerjavi z avstrijskimi, nemškimi in švicarskimi železnicami poslujejo uspešno, čeprav je pred njimi še precej dela.

Da so infrastrukturni izzivi veliki, dokazujejo tudi zadnje težave z zasičeno zmogljivostjo na slovenskem železniškem omrežju in z zaostanki pri prevozu tovora v in iz koprskega pristanišča, ki jih Slovenske železnice (SŽ) sicer odpravljajo, so pa povzročile precej hude krvi v Luki Koper.

V pretekli finančni perspektivi je bilo v železniško infrastrukturo zagotovo namenjeno največ sredstev doslej, a so ta v primerjavi z drugimi evropskimi železnicami razmeroma majhna. Avstrijske železnice bodo v prihodnjih osmih letih v nove proge in modernizacijo obstoječih namenile denimo več kot 11 milijard evrov, nemške pa do 2020 kar 40 milijard evrov.

Toda primerjava z avstrijskimi, nemškimi in švicarskimi železnicami kaže, da SŽ kljub slabi infrastrukturi poslujejo dobro. Tako so v zadnjih štirih letih poslovne prihodke povečale za 24 odstotkov na 578 milijonov evrov. Tako avstrijske kot švicarske železnice so denimo prihodke v tem obdobju povečale le za štiri odstotke (na 6,4 milijarde oz. 7,6 milijarde evrov), nemške železnice pa so celo zabeležile rahel padec (na 45,2 milijarde evrov).

SŽ so v omenjenem obdobju krepko povečale tudi dobiček iz poslovanja (EBIT). Ta je konec leta 2015 znašal 37,8 milijona evrov, kar je 345 odstotkov več kot leta 2012, ko je znašal 8,5 milijona evrov. Rast EBIT (na 864 milijonov evrov) so sicer zabeležile tudi avstrijske železnice, a je bila ta krepko nižja, in sicer 23-odstotna. Nemške in švicarske železnice so medtem v zadnjih štirih letih zabeležile padec EBIT, in sicer za 22 odstotkov na 2,1 milijarde evrov oz. za 36 odstotkov na 281,1 milijona evrov.

Denarni tok iz poslovanja (EBITDA) so SŽ v zadnjih štirih letih povečale, in sicer za skoraj 49 odstotkov na 72,2 milijona evrov. Avstrijske železnice so zabeležile 19-odstotno rast EBITDA (1,72 milijarde evrov), Tako nemške kot švicarske železnice pa v tem obdobju niso uspele povečati EBITDA.

Najboljšo EBITDA maržo beležijo avstrijske železnice, medtem ko so SŽ po tem kazalniku nazadovale za 0,2 odstotka. So pa SŽ za 30 odstotkov izboljšale poslovne prihodke na zaposlenega, pri čemer se je število zaposlenih zmanjšalo, poudarjajo v družbi in dodajajo, da so tako v nemških kot švicarskih železnicah zaposlovali, prihodke na zaposlenega pa zmanjšali.

SŽ se v zadnjem štiriletnem obdobju lahko pohvalijo tudi z rastjo količine prepeljanega tovora. S 16,6 milijona ton v letu 2012 je ta lani narasel na 18,3 milijona ton. Avstrijske železnice so količino prepeljanega tovora znižale s 113 milijonov na 112 milijonov ton, nemške pa s 399 milijonov na 329 milijonov ton. Poleg slovenskim je tudi švicarskim železnicam v štirih letih uspelo povečati količine prepeljanega tovora, in sicer s 64 milijonov ton na 77 milijonov ton.

Z razliko od preostalih treh železniških operaterjev pa so SŽ v zadnjih štirih letih zabeležile padec števila prepeljanih potnikov. S 15,5 milijona v 2012 se je število prepeljanih potnikov lani znižalo na 14,2 milijona. Za primerjavo: avstrijske železnice so lani prepeljale 466 milijonov potnikov, nemške 4,35 milijarde, švicarske pa 430 milijonov.

Kljub izboljšanju poslovanja je pred SŽ še precej izzivov. Treba bo izboljšati storitve (potniki denimo še vedno ne morejo vozovnice kupiti prek interneta ali na vlaku uporabljati brezžični internet), posodobiti dotrajan in zastarel vozni park ter prodreti na tuje trge.

Kot je že decembra v pogovoru za STA zatrdil generalni direktor Dušan Mes, za omenjeno trenutno obstaja finančna moč. “Za prihodnost Slovenskih železnic bo ključno, v kaj se bo investiralo in kakšen bo razvoj,” je takrat med drugim povedal Mes in izpostavil nujnost ambicioznih načrtov, ki so zapisani v strategiji do 2020. (sta)