Švicarji v nedeljo odločajo o brezpogojnem izgonu kriminalnih tujcev

Okoli pet milijonov Švicarjev bo v nedeljo na referendumu odločalo o tem, ali naj se tujce, ki so zagrešili kaznivo dejanje, avtomatično izžene iz države. Za referendumsko pobudo stoji desničarska Švicarska ljudska stranka (SVP), ki zahteva izgon črnih ovc, brez možnosti, da bi lahko sodniki v posamičnih primerih odločili drugače.

SVP, najmočnejša stranka v državi, želi, da Švicarji v nedeljo potrdijo njeno “pobudo za uveljavitev” izgona in tako omogočijo brezpogojno deportacijo tujcev, ki zagrešijo kaznivo dejanje.

Gre za nadgradnjo strankine “pobude za izgon”, ki so jo Švicarji potrdili na referendumu novembra 2010, oblasti oziroma sodišča pa je v praksi niso povsem uresničevala, saj je klavzula, ki se je nanašala na težje posamične primere, izgon v veliki meri preprečevala.

Izid referenduma je negotov, saj ankete kažejo na skoraj enakovredno razporeditev glasov nasprotnikov in podpornikov pobude, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

SVP, ki je zmagala na parlamentarnih volitvah oktobra lani in ima zaradi tega sedaj dva od sedmih ministrov, je pred nedeljskim glasovanjem Švicarje nagovarjala s sloganom in plakatom, ki bi bila težko bolj povedna.

Na plakatu je na rdeči zastavi s švicarskim križem narisana bela ovca, ki s te zastave daje brco črni ovci, vse skupaj pa spremljata napisa Končno zagotoviti varnost! in Da izgonu kriminalnih tujcev.

Če bodo volivci v nedeljo pobudo podprli, bo Švica dobila eno najstrožjih zakonodaj o tujcih v Evropi. Tujci, ki bi zagrešili kaznivo dejanje, bi, kot so si zamislili v SVP, ne glede na višino zagrožene kazni takoj izgubili pravico do bivanja v Švici.

Izgon so v SVP predvideli za težka kazniva dejanja, kot so umor, uboj, rop, trgovina z mamili in spolni napadi, a tudi za precej milejše prestopke, kot je zloraba socialnih prejemkov. Prav tako bi izgnali večkratne storilce lažjih kaznivih dejanj, kot so lažje telesne poškodbe, kršitev nedotakljivosti stanovanja, grožnje uradnikom ali vandalizem.

Nova pravila bi se nanašala na vse tujce, ne glede na to, kako dolgo že živijo v Švici. Prav tako bi veljala za v Švici rojene in odrasle potomce priseljencev, ki nimajo švicarskega državljanstva. Teh 400.000 ljudi označujejo z izrazom secondos oz. drugi.

Doslej so lahko švicarski sodniki v težjih primerih izgon tujcev, ki so zagrešili kaznivo dejanje, opustili. A v primeru nedeljske potrditve nove pobude SVP bi preučevanje posamičnih primerov in ocenjevanje sorazmernosti kazni, to je izgona, v veliki meri odpadla.

Pobuda, ki bo v primeru referendumske potrditve takoj postala del zakonodaje, sicer ne posega v ustavno določbo, ki prepoveduje izgon v državo, kjer bi bil lahko posameznik žrtev mučenja ali druge oblike krutega kaznovanja.

Proti so pobudi so vse druge politične stranke v državi. 120 profesorjev prava in več kot 270 sedanjih in nekdanjih poslancev je podpisalo manifest proti referendumski pobudi. Avtomatizem pri izgonu zavračata tako vlada v Bernu kot parlament, saj da je v nasprotju s temelji pravne države in mednarodnim pravom.

Njeni nasprotniki so poudarjali tudi, da je v nasprotju z evropskim načelom prostega gibanja oseb, ki mu je pridružena tudi Švica. Referendumska podpora pobudi SVP bi lahko poleg tega še poslabšala odnose med Brusljem in Bernom, ki so napeti že zaradi švicarske odločitve o kvotah za priseljence iz EU.

SVP na drugi strani stavi na strah in poudarja, da večino kaznivih dejanj, kot so na primer posilstva, zagrešijo tujci. Pri tem je SVP postregla tudi s številkami, po katerih je število obsojenih tujih storilcev kaznivih dejanj v Švici s 14.000, kolikor jih je bilo v sredini 80. let minulega stoletja, poraslo na 57.000 v letu 2014, medtem ko je bilo obsojenih Švicarjev 42.000.

A časnik Tages-Anzeiger je te številke postavil v drugačno luč. Izmed 57.000 leta 2014 obsojenih tujcev jih je namreč zgolj 24.000 živelo v Švici. Večino kaznivih dejanj so zagrešili tujci, ki niso prebivalci Švice, je komentiral züriški časnik.

Švica je sicer ena izmed držav z najvišjim deležem tujcev. V osemmilijonski državi živi dva milijona tujcev, večinoma iz Evrope. Teh je skupaj dobrih 19 odstotkov. Na prvem mestu so z dobrimi 15 odstotki Italijani, s podobnim odstotkom sledijo Nemci. Tujcev iz Turčije je na primer 3,5 odstotka, iz Afrike 4,3 odstotka.

Na nedeljskem referendumu bodo Švicarji odločali še o dveh drugih ljudskih pobudah in zveznem zakonu. Ena izmed pobud se nanaša na cestni predor Gotthard oz. njegovo sanacijo, druga na špekulacije s prehranskimi proizvodi. Cilj zakonskega predloga, ki ga podpira tudi vlada, pa je preprečiti t. i. “kazen zaradi poroke”. Z njim želijo preprečiti, da bi bili zakonci v davčno slabšem položaju kot neporočeni pari. (sta)