Janez Janša na javni tribuni: Evropski, kakor tudi slovenski pristop k problemu migracij ni solidaren, veliko ljudi bo še umrlo!

Tudi v Sloveniji pristop do migrantske problematike ni dosti drugačen, je na javni tribuni v organizaciji Zbora za republiko in Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve dejal predsednik SDS. Kot meni, pri aktualni politiki ne gre za solidarnost, pač pa za politično paradigmo. Izjave o množici migrantov, ki naj bi jih sprejela Slovenija, je po njegovih besedah namreč mogoče razumeti tudi kot uvoz novih potencialnih volivcev.

Predsednik SDS meni, da bi Slovenija morala, ko je Madžarska najavila zaprtje meje, ravnati enako. To bi ustvarilo takšen pritisk na Grčijo, da bi bil problem migracij že pred časom rešen. Tako pa je Slovenija po njegovih besedah soodgovorna “za mnoge tragedije” in bo čez desetletje, ko se bo presojalo ukrepanje posameznih držav ob tej krizi, “precej visoko na sramotilnem stebru”.

Teolog Ivan Štuhec je v svojem nagovoru izpostavil razliko med izrazito religiozno linijo razumevanja islama in razumevanja jihada kot vojaškega boja za širjenje vere. Islamske skupnosti po svetu imajo po njegovih besedah “težavo” distancirati se od druge od navedenih interpretacij.

Opozoril je tudi na vprašanje, ali se bo islam sposoben integrirati v evropsko civilizacijsko okolje. Krščanstvo je po njegovih besedah skozi zgodovino dokazalo, da je tega sposobno. Ali bo to uspelo islamu, pa je odvisno od islama samega; moral se bo namreč ograditi od vseh oblik fundamentalizmov, je povedal Štuhec.

Pri aktualnih migracijah gre deloma za beg, deloma za preseljevanje, se pa ti dve kategoriji pogosto mešata, je dodal nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel. Za odgovor na to krizo je bistveno vprašanje, kakšno politiko zastopa EU in kako jo doživljajo neevropejci. Trenutno pa Evropa po njegovi oceni daje videz “nekoliko zmehčane skupnosti” s problemi v demografiji in obrambi.

Slovenija mora ne glede na ravnanje Grčije nadzorovati schengensko mejo, je dodal nekdanji zunanji minister. Po njegovih besedah ne drži, da obmejni organi ne bi mogli obvladovati toka migrantov.

Da je Slovenija sposobna obvladati migrantski tok, meni tudi predsednik Združenja za vrednote Slovenske osamosvojitve Aleš Hojs. Je pa po njegovih besedah tudi res, da niti vojska niti policija od politike doslej nista dobili jasnih navodil.

Slovenski varnostni sistem je torej zmožen ustaviti pretok migrantov na državni meji. Bolj vprašljiva pa je učinkovitost varnostnega sistema v primeru nasilnih dogodkov, kakršni so se ob novem letu dogajali v Kölnu in nekaterih drugih evropskih mestih. Niti nemški varnostni sistem tega ni bil sposoben preprečiti oz. za to tudi ni imel politične podpore, je med drugim dejal Hojs.

Sogovorniki so se med drugim spraševali tudi o vlogi Rusije oz. njenega posredovanja v Siriji pri pospeševanju migrantskega toka ter o širših geopolitičnih interesih po destabilizaciji Stare celine.

Bolj podrobno:

Selitve prinašajo destabilizacijo Evrope

Prvi je dobil besedo dr. Dimitrij Rupel, nekdanji zunanji minister. Na začetku je poudaril, da gre pri migrantski krizi deloma za beg, deloma za preseljevanje. »Nekateri v resnici bežijo pred vojno in življenjsko nevarnostjo. Vojna je povezana z verskimi spori, dediščino kolonializma in ostanki hladne vojne,« pravi Rupel.

Nadaljeval je, da je bistveno vprašanje, kakšno politiko zastopa Evropska unija, kaj hoče EU in kako to evropsko politiko doživljajo neevropejci, Arabci, Muslimani… Po Ruplovih besedah daje EU v tem trenutku videz nekoliko neurejene, zmehčane skupnosti. Ima probleme demografije, probleme obrambe – to velja še posebej za Slovenijo, neučinkovito policijo in slabo urejeno mejno stražo.

»Evropa je utemeljena na Vestfalskem sistemu, miru, ki je sledil 30 letni vojni. To je velika pridobitev za evropske razmere, na njem je utemeljena državna suverenost, nedotakljivost meja, delitev države in cerkve,« opisuje Rupel in dodaja, da: »marsikaj v sporu med suniti in šiiti spominja na spor med katoličani in protestanti.«

Rupel dodaja, da si Islamska država ne želi samo države z mejami, ampak je bistvo Islamske države islamizacija vsega sveta. »Te selitve prinašajo destabilizacijo Evrope, to je po mojem prepričanju največji problem,« je jasno poudaril nekdanji zunanji minister.

Kar se Slovenije tiče, dr. Rupel dodaja: »da mora nadzirati Schengensko mejo ne glede na Grčijo. Da obmejni organi ne morejo obvladati toka migrantov, seveda ni res. Eno samo Londonsko letališče procesira 100.000 potnikov na dan. Če Slovenija nima dovolj policistov, mora pomagati kakšna druga država, tukaj se mora izkazati Evropska unija.«

Ob koncu je Rupel izrazil bojazen, da se bo zamajala slovensko – hrvaška meja, kar je v interesu Hrvaške, sploh zaradi dogajanja okrog arbitraženga sporazuma.

Socialistih v migrantih vidijo nove volivce

Predsednik SDS Janez Janša je svoj prispevek začel s solidarnostjo: »Pravijo, da na stotisoče ljudi, ki prihajajo in spadajo v različne katerogije, Evropa sprejema iz solidarnosti, to seveda ni res. Zaradi takšnega evropskega pristopa k problemu migracij bo veliko ljudi umrlo. Najprej ne v Evropi, kasneje lahko tudi, upajmo, da se to ne bo zgodilo. Preprosta matematika odgovarja na to vprašanje. Evropa nima neomejenih kapacietet, ne more fizično sprejeti vseh ljudi v Evropo, to je nemogoče.«

Janez Janša opozarja, da če bi samo 10 odstotkov teh, ki prihajajo, Evropa sprejela, je to konec te Evrope, te civilizacije, ki jo poznamo, z vsemi dobrimi in slabimi lastnostmi.

»Daleč največja kategorija teh, ki so prišli po balkanski poti, so za boj sposobni moški, šele potem so otroci in družine,« odločne pove Janša in v nadaljevanju opozori, da so se kapacitete zapolnile v treh četrtinah s tistimi, ki niso bili neposredno ogroženi, zato ne gre za solidarnost, gre za politiko, politično paradigmo. »Programi evropskih socialističnih strank v točkah o migracijah pišejo, da Evropa migracije potrebuje, socialisti jih potrebujejo zaradi novih volivcev.«

Podobno je v Sloveniji. Spomnimo se uvodnika v Mladini, kjer piše, da naj se Slovenci pripravimo na 50 tisoč novih državljanov, da je to dejstvo. Poslanec Združene levice pa pravi, da bi jih morali sprejeti 200 tisoč. V tem ni nobene solidarnosti, je želja po uvozu novih volivcev.

»Veliko tega, kar danes opazujemo, kar si razlagamo kot da gre za nesposobnost politike ali oblasti, moramo jemati tudi iz tega zornega kota. Ne gre vedno nesposobnost, gre hoteno ravnanje,« opozarja Janša.

Janša pravi, da je bilo že spomladi lanskega leta jasno, kaj se dogaja: »Mnogi smo opozarjali, predlagali smo rešitve, ki bi Evropo obvarovale mnogih nevarnosti, nič od tega se ni upoštevalo.«

Nesporno dejstvo je, da je Schengenska meja padla v Grčiji in v Sloveniji, česar pa ne bomo nikjer slišali. Veliko se je lagalo, koliko prstnih odtisov se je pobralo, v resnici pa se jih ni.

Janez Janša izpodbija zatrjevanje slovenskih oblasti, češ prosilcev za azil v Sloveniji je zelo malo, to stanje se lahko v dveh dnevih drastično spremeni. Upoštevajoč stanje v zahodni Siriji, kjer je rusko bobmardiranje pognalo v beg na stotisoče ljudi, ki so lahko ob tem, da Grčija nudi hiter transport, pri nas v sedmih dneh.

Evropska komisija je danes dala ultimat Grčiji, da v treh mesecih zagotovi varovanje Schengenske meje. Nekdanji obrambni minister o tem pravi: »Grčija lahko s četrtino svoje mornarice v dveh dneh prekine ta tok, zapleni čolne, ki služijo na nesreči in revščini in s pomorsko blokado to ustavi.« Grčija in Turčija Evropsko unijo izsiljujeta za velika sredstva, če ne grozita, da bosta Evropo preplavili z migranti.

Janša dodaja, da bi Evropa že zdavnaj lahko reagirala, vendar ni reagirala: »Ukrepi so deloma namerno upočasnjeni in preprečevani zaradi socialistične paradigme, danes je v Evropi več predsednikov vlad socialističnih kot konzervativnih, imajo relativno večino v Evropskem svetu.«

Zelo podobno je tudi v Sloveniji. »Ko je Madžarska najavila, da bo zaprla mejo, bi morala Slovenija najaviti enak ukrep, reakcije bi se prenesle po balkanski poti, ustvaril bi se tolikšen pritisk na Grčijo, da bi to, kar se danes dogaja z ultimatom Evropske komisije, zgodilo že lani in problem bi bil rešen,« predvideva Janez Janša.

»Zadeva je odprta, po toliko zgrešenih potezah se ne da z gotovostjo napovedati, ali bodo prihodnje poteze EU prave. Še slabše so poteze slovenske vlade, videli ste, kako se je lani, ko se je ta val krepil, stanje približalo izrednim razmeram, to se lahko vrne v nekaj dneh,« je zaključil Janša.

France Cukjati je pred nadaljevanjem izpostavil napoved profesorja Huntingtona, ki je napovedal tretjo svetovno vojno kot spopad med zahodno in nezahodno civilizacijo. Nato se je rodilo mednarodno gibanje razumnikov in kulturnikov, ki so želeli odgovoriti na to grožnjo z iskanjem skupnih pozitivnih točk v vseh religijah in kulturah.

Evropska komisija je leto 2008 razglasila za leto medkulturnega dialoga, s poudarkom na dialogu med krščanstvom in islamom. Čutiti je bilo upanje, da je sobivanje krščanstva in islama možno, s tem pa tudi integracija muslimanov v evropski kulturni prostor.

Sposobnost integriranja islama v novo civilizacijsko okolje

Dr. Ivan Štuhec, teolog, je uvodoma dejal, da je kljub dialogu in medsedbojni odprtosti, ne glede na vse vrednote, ki jih je Evropa zgradila v zadnjih stoletjih, potrebno postaviti tudi islamu nekaj osnovnih vprašanj.

»Prvo je vprašanje, če pogledamo religijo v izvoru, v izhodišču, skozi njenega utemeljitelja, Mohameda in Jezusa Kristusa, se pri Mohamedu jasno pokaže, da ni šlo za jasno razliko med tosvetno oblastjo in duhovno oblastjo, pri Kristusu pa gre za zelo jasno distinkcijo,« razlaga Štuhec in dodaja, da imajo muslimani težavo, ko interpretirajo besedo jihad: »Nekateri to besedo interpretirajo kot duhovni boj (post, molitev, romanje v Meko, to so duhovne vaje za muslimane), ta linija islama je tista, ki ji lahko rečemo, da je religiozna.«

»Jihad pa je razumljen tudi kot politično vojaški boj za osvajanje ozemlja in za spreminjanje sveta v islamsko državo, skupnost, ima druge konotacije. Islamske skupnosti bi se morale zelo jasno distancirati od interpretacije jihada, ki gre v smeri agresivnosti« je odločen dr. Štuhec.

Drugi problem teolog Štuhec vidi v interpretaciji besede razodetje. »Tudi kristjani smo imeli pri tem težavo, tudi tu govorimo o fundamentalističnih skupinah, znane so Jehovove priče, ki so že večkrat napovedale konec sveta, gre za dobesedno interpretiranje Svetega pisma. Podobno težavo imajo muslimani, ki dobesedno intepretirajo Koran.«

Tretji vidik je povezan s tem ali se je neka religija sposobna integrirati v neko novo civilizacijsko okolje. »Tu je krščanstvo skozi vso zgodovino pokazalo, da ima to sposobnost, sposobno integrirati se v grški kontekst, rimski kontekst, tudi v novoveški kontekst, evropski kontekst,« opisuje Štuhec in dodaja, da se je naredil pomemben paradigmatični preobrat od objekta k subjektu, ni več v ospredju pravilo norma-dogma, ampak človek-oseba in Bog-oseba in medosebni odnos med Bogom in človekom.

»Te tri stvari kažejo na to, da se mora islam, ki prihaja v nek drug civilizacijski kontekst, kakršnega v Evropi imamo in poznamo, soočiti s temi vprašanji. Od islama je odvisno, ali se bo sposoben znotraj evropske civilizacije soočiti na podoben način, kot se je moralo krščanstvo, ki se je bojevalo v verskih vojnah, kar je pripeljalo do medsebojne tolerance. Do nje lahko pride, če se vsi ogradimo do vseh oblik fundamentalizmov in ekstremizmov, tako na področju politike in religije,« je razložil dr. Ivan Štuhec.

Zaključil je z mislimi sirskega patriarha, ki je ob obisku v Nemčiji dejal, da prosi vse države, da pomagajo ustaviti vojno, da omogočijo beguncem vrnitev na domove ter da se zagotovita trajni mir in pravičnost.

Dve ključni državi Nata ne zapreta toka migrantskega vala

Aleš Hojs, nekdanji obrambni minister in predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve, je najprej spomnil na dogodke izpred 25 let, ko smo z novo slovensko vojsko zavarovali agresijo JLA in dokazali, da v kolikor narod sam ne zavaruje svojega ozemlja, ni mogoče da bi katerakoli država ta narod priznala za lastno državo.

»Lahko smo veseli, da smo v varnostni organizaciji, ki je najmočnejša na svetu, to je zavezništvo Nato,« je povedal Hojs in nadaljeval s potakom, da v zavezništvu prednjačijo ZDA, ki za namene obrambe namenjajo enormno količino denarja. Ameriki sledi Velika Britanija, takoj za njo pa sta dve ključni državi v tej migrantski krizi, to sta Turčija in Grčija.

»Imamo opravka s tem, da mejo prečkanja Schengena varujeta dve izmed najmočnejših držav zavezništva. V nekaj urah bi lahko obe državi popolnoma zaprli tok migrantskega vala,« je jasen Hojs. Odločitve njihovih vlad pa tega ne preprečijo, ampak dopuščajo, da migrantski val prihaja neposredno na slovensko mejo.

V nadaljevanju je Hojs spomnil na razprave ob spremembi zakona, ki je vojski dal nekaj dodatnih pooblastil. »Varnostni sistem policije in vojske je v tem trenutku zmožen ustaviti pretok migrantov na slovenski državni meji,« poudarja Hojs in dodaja, da v primeru dogodkov, kot je bil v Kölnu, ko bomo soočeni z migranti, skrajneži, pa je sistem vprašljiv.

Nekdanji obrambni minister je opozoril, da Evropa v 60 letih ni uspela zgraditi enotne evropske varnostne sile, ki bi počasi lahko nadomestila delež ameriške varnosti, ki nam je bil zagotovljen.

Hojs je izrazil prepričanje, da v tem trenutku nismo zmožni z notranjimi varnostnimi silami preprečiti dogodkov, kot so se zgodili v Kölnu.

»Niti Nemčija, ki ima bolje strukturirano vojsko, ni bila sposobna tega ubraniti. Tudi tam, sem prepričan, se je zgodilo to, kar se dogaja na grško turški meji, ne da ne bi bili sposobni, ampak ni politične podpore, kaže se, da je nemška obveščevalna vedela, kaj se dogaja, problem je  bila politična odločitev in ne vojaško varnostna,« je pojasnil Hojs.

»V kolikor evropske države ne bodo politčno odreagirale, ni nič čudnega, če se bodo ljudje samoorganizirali, napoveduje Hojs in nadaljuje, da je veliko bolj pametno in modro, da tako samoorganizacijo organizira država, politika in da vojska in policija prevzamete naloge, ki jima gresta v primeru spremenjenih varnostnih razmer.«

O evropski demografiji, vrednotah in identiteti

V drugem delu je Janez Janša govoril o demografiji: »V Evropi se v zadnjih 30 letih število prebivalcev ni bistveno povečalo, medtem ko se je število prebivalcev obrobja Evrope, predvsem islamskega, ponekod več kot podvojilo.«

Tudi če se migrantski val trenutno omeji, se bo ta pritisk na Evropo nadaljeval tako ali drugače. Samo zapora meje in striktno upoštevanje Schengenskih pravil ni trajna rešitev. »Evropa se mora vprašati o svoji demografiji, identiteti, vrednotah, o svoji prihodnosti,« pravi Janša.

Vprašati se bomo morali tudi o naši, slovenski identiteti. Čas socializma je prebivalstvo kuhal počasi, kot žabo, zato se je marsikaj skuhalo in se ni čutilo, je bil slikovit Janša. Izpostavil je zadnjo državno proslavo ob kulturnem prazniku in izvedbo 7. kitice Zdravljice v arabščini. »Ni problem izvedba v arabščini, problem je to, da po Ustavi 7. kitica ni popolna slovenska himna, po Ustavi je himna Republike Slovenije Zdravljica, vse kitice, tako se je tudi izvajala, ko se je Slovenija osamosvojila,« opozarja Janša.

Nadaljeval je z mislijo, da »internacionalna kitica ne more biti himna neke države. Komunistični manifest s Čebin se začne s 7. kitico Prešernove Zdravljice, ker je internacionalistična, ni narodna. Komunistični manifest piše, da komunizem lahko uspe šele po tem, ko se odpravi narod, družina, vera in zasebno šolstvo.« Nihče ni opazil, da so leta 1994, ko so sprejeli zakon, pohabili himno. Naši predlogi, ko smo želeli to popraviti, so bili vedno zavrnjeni, je še pojasnil Janša.

Janša nadaljuje, da se bo pritisk migrantskega vala na Slovenijo stopnjeval. »Politika, ki prisega na internacionalizem, ne na slovensko identiteto, bo skušala ta pritisk politično izrabiti. Kako se temu zoperstaviti? Na državnem nivoju nas preglasujejo. Imeli smo nepoštene volitve. Edino upanje je lokalna raven, ko ljudje združijo moči in podpise, s povezavo iniciativ je možno preprečiti ali vsaj omejiti preveliko škodo takoj, ko bo Slovenija postala žep. Upamo, da do tega ne bo prišlo, so pa, žal, velike možnosti, da do tega pride,« napoveduje Janez Janša.

»Kar se tiče varnostne situacije, je edina svetla točka dejstvo, da je Slovenija del zavezništva Nata, kjer se o teh zadevah bolj zavzeto razpravlja kot na nivoju Evropske unije in kjer ni dvojnih meril.« Ob tem Janša izpostavi begunce iz Ukrajine, o katerih se ne govori. Nemčija ne odpre vrat tem ljudem, ki so civilizacijsko bližje, jih zavračajo na meji, hkrati pa se mimo Schengenskih meril sprejema ljudi iz drugega kulturnega okolja. »To je striktna, eklatantna uporaba dvojnih meril,« je kritičen Janša.

V primeru izstopa Velike Britanije iz Evropske unije je to prvi korak k razpadu te skupnosti. »Če se ne zajezi migrantske krize, je to konec zlate dobe združevanja Evrope, začne se obraten proces, ki ga je zelo težko zaustaviti. Situacija je skrajno resna. V letošnjem letu je vse na tehtnici, tako v nacionalnem smislu, kot v smislu prihodnosti Evrope,« je svoje misli zaključil Janez Janša. (sta/ured)