Bruseljski think tank ECFR: Slovenija na zunanjepolitičnem področju med najbolj pasivnimi v EU

Slovenija sodi med najbolj pasivne in neiniciativne države v EU na področju zunanje politike, ugotavlja bruseljski think tank Evropski svet za zunanje odnose (ECFR) v raziskavi, ki je bila objavljena v ponedeljek in ki jo je danes povzel časnik Večer.

ECFR je že šesto leto zapored pripravil obseženo oceno evropske zunanje politike, tako skupne evropske zunanje politike kakor tudi zunanjih politik držav članic EU. Glavna ugotovitev potrjuje, da je EU vsako leto manj sposobna vplivati na svojo soseščino, vzhodno in južno.

V vzhodni evropski soseščini je dominanten ruski predsednik Vladimir Putin, v južni pa njegov rival, turški predsednik Recep Tayyip Erdogan. Oba sta tesno povezana z begunsko krizo, največjim zunanjepolitičnim izzivom EU v preteklem letu, ki pa ji osemindvajseterica ni bila kos, hkrati pa je pokazala na vse slabosti evropske zunanje politike.

Na podlagi aktivnosti na različnih področjih je raziskava ECFR evropske države razdelila v skupino voditeljic, zabušantk (angl. slackers) in podpornih držav. Najbolje se je odrezala Nemčija, ki je bila uvrščena v skupino voditeljic na osmih od dvanajstih področij. V skupino voditeljic sodijo še Nizozemska, Švedska, Velika Britanija in Francija.

Slovenija ni bila niti enkrat uvrščena v skupino voditeljic, kar je na primer uspelo baltskim državam, enkrat je pristala v skupini zabušantk. In še to pri aktivnostih na področju reševanja begunske in migrantske krize, kjer slovenska vlada poskuša ustvariti vtis, da je aktivna in da je dogodki ne prehitevajo, povzema Večer.

“Raziskava ECFR jasno pokaže že dlje časa obstoječo kritiko slovenskega zunanjepolitičnega delovanja. Priča smo pomanjkanju prioritet, fokusiranja na peščico pomembnih zadev in poskusa voditeljstva pri izbranih interesnih področjih. Država usmerja napore na praktično vsa področja evropske in celo svetovne politike, kjer pa zmore doseči zgolj podporni učinek,” je za Večer komentirala docentka na katedri za mednarodne odnose FDV Ana Bojinović Fenko.

Namesto tega bi morala država spoznati, da je njen domet zaradi omejitev v finančnih in kadrovskih vidikih majhne države in statusu male sile v mednarodni skupnosti in v EU ožji, ne pa nižji, je opozorila.

Na zunanjem ministrstvu pa so se za Večer odzvali, da raziskavo jemljejo na znanje, a da “v prvi vrsti ni namenjena razvrščanju držav EU in njihovih zunanjih politik na lestvico uspešnosti od prve do zadnje, ampak podajanju ocene o aktivnostih EU na zunanjepolitičnem področju”. Izpostavljajo, da se je Slovenija samo v primeru humanitarnega odziva na begunsko krizo uvrstila med države s slabim rezultatom. (sta)