Je Kučanov vpliv zgolj teorija zarote? Težka bo!

Piše: Aleš Ernecl, filozof in urednik

S teorijami zarote so sami križi in težave. Teorije zarote za javni diskurz pomenijo nekaj podobnega kot za odnos med vami in vašim partnerjem vaše sumničenje, da vas vara.

Ne počutite se dobro, zadovoljivih razlogov za to pa ne iščete v pogovoru s partnerjem ali vas noben pogovor ne potolaži, pa se ves dan ukvarjate s špekulacijami. Ne skušate mu povedati, kaj vas moti in prositi, da skuša to popraviti, ampak se zapirate vase in morda le prijateljem govorite, da sumite, da vas vara.

Nekateri državljani se ne počutijo dobro v svoji državi, pa razlogov za to ne skušajo rešiti v komunikaciji s predstavniškimi telesi države ali jih ta komunikacija ne potolaži, ne skušajo v javnosti opozarjati na probleme funkcioniranja sistema in dajati predloge za popravke, ampak se ukvarjajo s špekulacijami o tem, kdo je v poziciji izkoriščati obstoječi sistem sebi v prid in v škodo drugim.

Moja poanta ni kritika takega početja, ker je te »tam zunaj« dovolj, ampak naslednje: ljudje smo nagnjeni k sumničenju partnerjev, ljudje smo nagnjeni k teorijam zarote, ko se ne počutimo dobro in edino merilo za to, ali smo ravnali prav, ko smo bili sumničavi ali ko smo špekulirali o teorijah zarote, je to, ali je bilo to, o čemer smo špekulirali, ali je bilo to, o čemer smo spletli teorijo zarote, res, ali ne Ker, to, da nas nekdo vara, se lahko dogaja. To, da je nekdo v superiorni poziciji, iz katere lahko izkorišča sistem, pa ga tudi izkorišča – se lahko dogaja. Edini problem je empirična preverljivost takih hipotez ali izjemno težavna preverljivost takih hipotez in spoznavni status, ki morebitnim eksperimentom, ki bi naj to za nas storili, dodelimo. A, če so naše hipoteze pravilne, se najbrž ne motimo, da bi nam partnerji prav lahko lagali, da niso resnične, da bi ljudje v ozadju teorij zarot prav lahko zanikali, da so resnične in jih skušali zasmehovati.

Ena takih teorij zarote bi lahko bil Kučanov vpliv iz ozadja. Revija Reporter je nosilca tega vpliva uvrstila celo na 2. mesto v državi! Kako je to možno? Je torej Kučanov vpliv le navidezen ali tudi bolj oprijemljiv? O tem je bilo napisanih kar nekaj člankov, objavljene so bile tudi knjige. O tem je pisal že Danilo Slivnik, o tem pišejo avtorji kot je Dejan Kaloh, pa tudi sam Janez Janša. Omenjeni pravijo, da Kučan še vedno obvladuje marsikaj v državi, da ima v bistvu svojo paradržavo. In z druge strani dobite zanikanje, zasmehovanje, opozorila, da te zadeve niso empirično preverljive. Pa res niso? Če nekoga dobite pri seksu z drugim, če najdete ljubezenska sporočila, itn. – to menda predstavlja neke vrste empiričnih dokazil, ali ne?! Kučan pa je nedvomno imel lepo politično “ljubezensko razmerje” z marsikom, tudi z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem, ki mu je leta 2011 nedvoumno “sporočil”, da mora narediti novo politično stranko. In tako se je tudi zgodilo! Da nekaj ukažeš županu prestolnice države (on pa to takoj izpolni), pa je že “nek” realen vpliv, mar ne?

Ne bom se opredeljeval, toda ta tekst vam lahko predstavlja orodje za premislek o tem, kako odgovarjati »levičarjem«, ko se posmehujejo vašim teorijam zarote o Kučanovem vplivu in krivicah, ki se dogajajo Janši. In ko ljudje zapojejo zgodbo o »vsegliharstvu«.