Danci zavrnili tesnejše sodelovanje z EU; še vedno bo veljal režim izvzetij

Danci so na četrtkovem referendumu zavrnili predlog vlade o spremembi obstoječega režima t. i. izvzetij, ki ga v EU, ko gre za sodelovanje na področju pravosodja in notranjih zadev, že dve desetletji uživa Danska. Kot kažejo končni izidi, je predlog zavrnilo 53,1 odstotka udeležencev referenduma, za jih je bilo 46,9 odstotka.

“To je jasen ne … V celoti spoštujem odločitev Dancev,” je dejal danski premier Lars Lokke Rasmussen na novinarski konferenci, potem ko se je med kampanjo zavzemal za spremembe v skladu s podporo mednarodni koordinaciji v boju proti čezmejnemu kriminalu, vključno z nasilnim ekstremizmom, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

“Zdi se mi, da Danci niso obrnili hrbta temu, o čemer smo glasovali, temveč morda tistemu, o čemer nismo,” je dejal po objavi izidov. Izid po njegovi oceni odraža negotovost in dvom Dancev glede posledic glasovanja ‘za’, morda pa tudi splošnega skepticizma do EU in mnogih drugih zadev, ne pa, da ne želijo dati danski policiji močno orodje za boj proti čezmejnemu kriminalu.

Volilna udeležba je bila 72-odstotna.

Izid pomeni nadaljevanje obstoječega sistema, po katerem je Danska avtomatično izvzeta iz določene zakonodaje EU.

Za to se je med drugim zavzemala evroskeptična in do priseljencev sovražna Danska ljudska stranka (DF), ki je od junijskih volitev druga najmočnejša stranka v državi in na podporo katere računa Rasmussenova manjšinska vlada. Po njenem mnenju bi namreč spremembe Dansko slej ko prej prisilile, da sprejme begunsko politiko EU.

Ob vladi so poraženi tudi tisti, ki so predlagali uvedbo fleksibilnejšega sistema, po katerem bi Danci o izvzetju oziroma ne-izvzetju odločali od primera do primera, podobno kot Velika Britanija in Irska.

Zagovorniki sprememb so med drugim svarili, da bo Danska brez teh sprememb izključena iz sodelovanja v evropskem policijskem uradu Europol, ki bo prihodnje leto preoblikovan v nadnacionalno agencijo EU. Država bo morala sedaj, če bo hotela ostati v Europolu, z agencijo izpogajati nek poseben dogovor.

Rasmussen je že napovedal, da se bo v ponedeljek sestal z voditelji drugih strank, da bi ugotovili, kako naprej. V Bruselj pa bo potoval 11. decembra na pogovore s predsednikom Evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem in predsednikom Evropskega sveta Donaldom Tuskom.

Referendumska kampanja je odprla veliko različnih in zelo zapletenih tem, tako da mnogi Danci niso razumeli, za kaj sploh gre. Osrednji temi sta bili begunska kriza in terorizem. Vse do konca je bilo sodeč po anketah neodločenih kar do 30 odstotkov volivcev, medtem ko sta bila tabora za in proti precej izenačena.

Danska je članica EU od leta 1973, obstoječi režim izvzetij pa uživa od leta 1993 – kot nekakšen “bonbonček”, po zaslugi katerega so Danci, potem ko so leta 1992 najprej zavrnili maastrichtsko pogodbo, to v drugem poskusu le potrdili. Danska tudi ni prevzela evra. (sta)