Visoki predstavniki za nasledstvo po nekdanji SFRJ znova skupaj po šestih letih

Na tem, šele četrtem sestanku od uveljavitve sporazuma leta 2004, bodo visoki predstavniki pregledali izvajanje celotnega sporazuma z njegovimi prilogami.

Kot je za STA povedala visoka predstavnica za nasledstvo Ana Polak Petrič, je po oceni Slovenije sestanek pozitiven prelom. Izrazila je upanje, da se bodo nekatere stvari začele premikati in da bo nov sestanek sklican čim prej.

Do sestanka prihaja po šestih letih, odprtih vprašanj je veliko, problemi pa se kopičijo, zato bo ena ključnih zahtev Slovenije na srečanju, “da je treba pospešiti tempo realizacije sporazuma, tako sklicev sestankov odborov kot visokih predstavnikov”, uresničiti je treba že dogovorjeno glede konzularno-diplomatskih predstavništev in arhivov, ki ostajajo mrtva črka na papirju, ob tem da se problemi kopičijo.

Slovenija bo tudi izpostavila, da je uresničevanje sporazuma, enega od ključnih v regiji, pomembno tudi v kontekstu krepitve dobrososedskih odnosov, regionalnega sodelovanja in zagotavljanja stabilnosti na Zahodnem Balkanu. Predlagala bo, da visoki predstavniki sprejmejo splošno resolucijo oziroma poziv k doslednemu in hitrejšemu uresničevanju sporazuma.

Za Slovenijo bo po besedah Polak Petričeve eno glavnih vprašanj uresničevanje priloge C sporazuma, ki zadeva finančna sredstva in obveznosti. Pojasnila bo stanje glede uresničevanja sodbe v zadevi Ališić o poplačilu še nepoplačanih varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke v BiH in Hrvaškem. Poudarila bo, da gre za novo okoliščino, in naslednice pozvala k nadaljevanju pogajanj po 7. členu, saj je “nedopustno, da Slovenija prevzame nase prevelik delež jamstev za stare devizne vloge”.

Visoki predstavniki bodo na zahtevo pristojnega odbora obravnavali tudi vprašanje mešanih bank oziroma predlog o ustanovitvi ekspertne skupine. Ta bi s pooblastilom vseh naslednic pridobila potrebne podatke od bank in drugih, da bi ugotovili, kje je večina denarja od okoli 650 milijonov dolarjev ostanka deviznih depozitov Narodne banke Jugoslavije (NBJ), ki so zapisani v sporazumu, saj se je kasneje izkazalo, da ga je le še za 56 milijonov. Takratna ZR Jugoslavija je namreč zaključno bilanco NBJ izvedla šele leta 2002, namesto ob nastanku ZRJ aprila 1992.

To vprašanje je povezano tudi z drugimi problemi, kot so dostopnost do arhivov NBJ, torej do zaključne bilance NBJ leta 1991, ter delitvene bilance med NBJ in ZRJ.

V okviru priloge C bo Slovenija izpostavila tudi plačilo dolga SFRJ do Združenih narodov, ki do razpada skupne države znaša okoli 913.000 ameriških dolarjev. V resoluciji GS ZN iz leta 2008 je opredeljeno, da je vsaka država dolžna plačati dolg, ustvarjen do razglasitve neodvisnosti, to pomeni za Slovenijo do 25. junija 1991, in sicer v odstotku, ki ji gre po sporazumu. Na tak način so naslednice leta 2013 razdelile dolg tudi do IAEA.

Visoki predstavniki bodo pregledali tudi izvajanje šestih priporočil vladam držav naslednic, ki jih je odbor visokih predstavnikov sprejel na zadnjem srečanju septembra 2009 v Beogradu.

Številna priporočila niso bila uresničena, je povedala slovenska visoka predstavnica. Tako po prilogi A, ki zadeva razdelitev premičnega in nepremičnega državnega premoženja SFRJ, ni bil sklican sestanek odbora v Beogradu, torej odbor še ni bil oblikovan, kar zelo otežuje pogovore o delitvi in vračilu kulturne dediščine.

Glede DKP države kljub dogovoru niso sporočile seznama objektov, za katere so ugotovile, da so bili v lasti SFRJ, a niso navedeni v delitveni bilanci sporazuma. Slovenija bo na sestanku seznam predložila, je povedala visoka predstavnica.

Na področju arhivov je prišlo do napredka, sestanki redno potekajo, Slovenija pa bo predlagala, da visoki predstavniki podprejo projekt digitalizacije arhivov. Pri tem je izpostavila, da do problemov prihaja pri sodelovanju z arhivi, ki niso bili prevzeti v Arhiv Jugoslavije, s katerim sicer sodelovanje dobro poteka.

Gre za arhive, ki ostajajo v srbskih ustanovah, kot so arhivi NBJ, vojni arhiv, arhiv vojaško-obveščevalnih služb. Slovenija bo predlagala, da pridejo vsi arhivi, ki so državam naslednicam skupni, na eno lokacijo in da zanje veljajo enaki pogoji dostopa v skladu s sporazumom.

Na sestanku je po besedah Polak Petričeve tudi pričakovati, da bodo visoki predstavniki podali mnenje, ali lahko sodeluje Črna gora pri uresničevanju sporazuma – interes imajo zlasti pri sodelovanju pri delitvi po prilogi C. Po oceni Slovenije je sicer jasno, da Podgorica ni podpisnica sporazuma in je odločitev o tem na Srbiji, ki ima s Podgorico sklenjen dvostranski sporazum.

Sporazum o nasledstvu je peterica naslednic nekdanje SFRJ podpisala 29. junija 2001 na Dunaju, v veljavo pa je stopil 2. junija 2004, potem ko ga je kot zadnja ratificirala Hrvaška. Odbor visokih predstavnikov se je doslej sestal trikrat, junija 2005 v Skopju, junija 2007 na Brdu pri Kranju ter septembra 2009 v Beogradu. (sta)

 (fotografija je simbolična)