Clintonova želi zaostriti boj proti Islamski državi

Demokratska predsedniška kandidatka Hillary Clinton se je v četrtek z govorom v newyorškem svetu za mednarodne odnose poskušala nekoli ločiti od politike predsednika Baracka Obame do Bližnjega vzhoda oziroma Islamske države (IS) ter pozvala k zaostritvi boja na vseh frontah, vendar kaj bistveno novega ni predlagala.

Clintonova je poudarila, da je čas za novo fazo v boju proti IS in pozvala k zaostritvi na vojaški, diplomatski ter ideološki fronti. Obamov pristop sedaj kritizira vsak, ki ima pet minut časa, še posebej to velja za republikanske predsedniške kandidate, vendar doslej še noben od njih, to pa velja tudi za Clintonovo, ni ponudil kaj radikalno novega razen ostrih besed.

Obama noče poslati večjega števila ameriških vojakov v Irak in Sirijo, kjer ameriška letala bombardirajo cilje IS. Tega ne predlagajo niti republikanski kandidati niti Clintonova, ki je v New Yorku dejala, da to ne bi bila pametna poteza. “Če smo se kaj naučili po 15 letih Iraka in Afganistana, je to, da morajo lokalne sile zavarovati svoje skupnosti, Amerika pa lahko pri tem le pomaga,” je dejala.

Od dosedanje Obamove politike se je skušala ločiti s predlogom, da bi bilo potrebno v Irak in Sirijo poslati večje število posebnih enot kot doslej, ameriške invazije obeh držav pa ne zagovarja niti, če bi tudi v ZDA prišlo do podobnega terorističnega napada, kot je bil pretekli teden v Parizu.

Ameriškim vojakom, ki so že na terenu na vojnih območjih, bi dala bolj proste roke in jim omogočila, da se približajo bojni črti, vsadijo med lokalne kurdske in druge enote ter pomagajo usmerjati ameriška letala do ciljev. To sicer že počnejo.

Clintonova bi bombardiranje okrepila s pogostejšimi zračnimi napadi in večjim obsegom ciljev, o čemer pa ni šla v podrobnosti. Njeni svetovalci pravijo, da bi IS udarila po žepu, vendar ne z uničevanjem naftnih nahajališč, temveč naftnih tankerjev med prevozom.

V Siriji bi Clintonova vzpostavila posebna varna območja za civiliste, vendar izkušnje s Srebrenico in podobnimi območji v preteklosti kažejo, da brez močnih zaupanja vrednih vojaških sil ta območja niso nič varnejša kot nevarna območja.

V Iraku bi Clintonova izločila vlado v Bagdadu kot posrednika pri opremljanju kurdskih in drugih sil, ki se borijo proti IS, nad Sirijo pa bi vzpostavila območja prepovedi letenja, čeprav IS nima letal. Takšna prepoved bi lahko veljala le za sile predsednika Bašarja Asada, vendar pa je rusko zračno posredovanje to sedaj malce bolj zapletlo.

V govoru je kritizirala ameriške zaveznike v Perzijskem zalivu in dejala, da morajo vlade Savdske Arabije, Katarja in druge zaustaviti financiranje skrajnih organizacij ter šol in mošej, ki mlade pošiljajo na pot radikalizacije. Posledic za države, ki tega ne bodo storile, ni opisala.

Od republikancev se je ločila s podporo sprejemanju beguncev iz Sirije in drugih nevarnih območij sveta. “Ne smemo dovoliti, da nas tako prestrašijo, da se odpovemo svojim vrednotam in humanitarnim obveznostim. Zavračanje sirot, verski testi, diskriminacija muslimanov… to nismo mi. Boljši smo od tega.”

“Družbe se po vsakem velikem terorističnem napadu soočajo z izbiro med strahom in odločnostjo. Največje demokracije sveta ne morejo žrtvovati svojih vrednot ali obrniti hrbta pomoči potrebnim,” je dejala Clintonova in poudarila, da islam ni sovražnik ZDA.

Republikanci jo napadajo skupaj z Obamo, ker noče jasno povedati, da so ZDA v vojni z radikalnim islamskim terorizmom. “Islam ni naš sovražnik. Muslimani so mirni in strpni ljudje. Obsedenost s spopadom civilizacij in ponavljanje izraza radikalni islamski terorizem je le odvračanje pozornosti in kriminalcem ter morilcem daje večjo veljavo, kot si jo zaslužijo,” je povedala. (sta)