V Strasbourgu kritika Avstrije zaradi postavljanja ograje
Evropski parlament je danes razpravljal o načrtu, po katerem bi zunanje meje EU v prihodnje postale “pametne”, varnejše in bolje nadzorovane. Razprava je zasenčila begunska kriza in tudi kritika Avstrije, ki je napovedala gradnjo ograje na meji s Slovenijo. Ograje – v schengnu ali na zunanjih mejah unije – niso rešitev, je bilo slišati.
“Moja država Slovenija je te dni pod izjemnimi pritiski. Avstrija je zjutraj napovedala gradnjo ograje na meji s Slovenijo. Schengen bo s takim ukrepom resno ogrožen. Bojim se, kako se bo odzvala Slovenija. Prisiljena bo razmišljati o podobnih ukrepih na meji s Hrvaško,” je opozorila evropska poslanka Tanja Fajon (S&D/SD), sicer soporočevalka parlamenta o t. i. pametnih mejah.
Z njenim opozorilom, da ograje znotraj držav schengna in tudi sicer – na primer na zunanjih mejah unije – niso rešitev, se je strinjala evropska poslanka iz Avstrije Angelika Mlinar, ki pripada avstrijski stranki NEOS in v Evropskem parlamentu politični skupini liberalcev (Alde).
Opevane “pametne meje” so po njenem prej “neumne meje”, schengen in na sploh svoboda gibanja pa sta v veliki nevarnosti.
Mlinarjeva je sicer zelo kritična do avstrijske vlade zaradi napovedi o gradnji ograje na meji s Slovenijo. “Če se naša notranja ministrica ne spomni ničesar boljšega, kot da denar porablja za nesmiselne ograje, je čas, da odstopi,” je sporočila in menila, da bi bilo veliko bolje, če bi s tem denarjem gradili begunska taborišča v Turčiji, Jordaniji in Libanonu.
Na novico iz Avstrije se je odzval tudi vodja Alde v Evropskem parlamentu Guy Verhofstadt, ki je državo obtožil, da “od znotraj uničuje območje schengna”. “Namesto da gradijo ograje, bi morali Avstrijci Slovencem pomagati zaščititi njihove meje (…) ali pa zidake svojih tako imenovanih ograj uporabiti za gradnjo šol v begunskih taboriščih!”
Pri t. i. pametnih mejah gre sicer za kombinacijo novosti, ki zadevajo preverjanje potnikov iz tretjih držav ob njihovem vstopu v območje schengna.
Te naj bi – vsaj po zatrjevanju Evropske komisije – naredile evropske meje varnejše in obenem atraktivnejše, saj bi omogočile hitrejše prečkanje mej tistim, ki pogosto prihajajo v EU, a mnogim poslancem se odpira vrsta vprašanj in dvomov.
Motijo jih vrtoglavi stroški projekta, saj naj bi stal 800 milijonov evrov. Opozarjajo, da bi veljalo namesto tega bolje izkoristiti že obstoječe sisteme zbiranja in izmenjave podatkov o potnikih. Pomisleki obstajajo glede varovanja podatkov, saj naj bi imeli dostop do osebnih podatkov potnikov pravosodni organi, in pa glede tega, da gre za še en korak v smeri “trdnjave Evrope”.
Kot je poleg tega danes opozorila Fajonova, želijo nekateri v luči begunske krize sedaj pospešiti realizacijo tega projekta, saj uvedbo pametnih meja očitno povezujejo z izjemnimi migracijskimi pritiski na Evropo in varnostnimi tveganji.
“Tega ne smemo dovoliti!” je opozorila poslanka. “Da. Delimo resne skrbi nad razvojem dogodkov v Evropi, nad očitno slabo oziroma nenadzorovanim prihodom prišlekov. Pa vendar je tem okviru povezovati trenutne razmere z nujnostjo uvedbe pametnih meja resnično narobe.” (sta)
