Bruselj ne komentira možnosti uporabe solidarnostne klavzule EU v pomoč Sloveniji v begunski krizi

V komisiji poudarjajo, da za zdaj ni bilo nobene prošnje za uporabo te možnosti, nepotrjenih namer pa ne komentirajo. “Ne bom komentirala nečesa, česar še ni na mizi,” je dejala govorka komisije za migracije Natasha Bertaud.

Če bodo prošnjo za uporabo solidarnostne klavzule prejeli, jo bodo preučili in takrat bo tudi primeren trenutek za komentarje, je še pojasnila Bertaudova.

K temu je dodala, da je solidarnost seveda zelo pomembno načelo in da EU že deluje v duhu solidarnosti, pri čemer je izpostavila mehanizem za civilno zaščito, ki se že uporablja pri soočanju z begunsko krizo.

Solidarnostna klavzula ali 222. člen pogodbe EU predvideva skupno delovanje v duhu solidarnosti v primeru terorističnega napada na članico ali če je članica žrtev katastrofe, ki jo povzročita narava ali človeški dejavnik.

Unija lahko v tem primeru uporabi vse razpoložljive instrumente, vključno z vojaškimi sredstvi, piše v tem členu, ki ga unija še ni uporabila.

Za sprožitev solidarnostne klavzule je sicer potreben sklep članic unije na podlagi skupnega predloga komisije in visoke zunanjepolitične predstavnice unije.

Medtem ko v Bruslju uradno te možnosti ne želijo komentirati, pa neuradno pravijo, da ni mogoče izključiti ničesar, a da si je pri tem treba zastaviti pomembno vprašanje – ali bomo begunsko krizo opredelili kot katastrofo, ki jo povzroči človeški dejavnik.

Da Slovenija razmišlja o tej možnosti, je danes prvi poročal britanski časnik Financial Times. “Majhna alpska država, ki se trudi obvladovati migracijsko krizo, je sprožila idejo o uporabi še nikoli uporabljene solidarnostne klavzule v pogodbi EU,” piše FT.

A ideja o uporabi solidarnostne klavzule po neuradnih informacijah ni prišla iz Slovenije. V Ljubljani vsaj do danes tudi naj ne bi bili razpravljali o tem. Prav tako po navedbah virov ni bilo govora o tem na nedeljskem mini vrhu EU in Balkana v Bruslju. (sta)