Ex veleposlanik v Avstraliji Balažic: “KPK ustanovljena za zaščito določenih politikov.”
V luči zadnjega dogajanja, povezanega s Komisijo za preprečevanje korupcije, se je s kritiko na račun njenega delovanje oglasil tudi odpoklicani slovenski veleposlanik v Avstraliji Milan Balažic. Kot je izpostavil, je lansko poletje na poziv KPK prijavil svoj odpoklic, komisija pa ga je po vodenju postopka obvestila, da za obravnavo ni pristojna.
Balažic je tako prijavil zunanjega ministra Karla Erjavca, takratno predsednico vlade Alenko Bratušek in predsednika republike Boruta Pahorja, da so za svojo neposredno korist protipravno izvedli njegov odpoklic.
Inšpektorja KPK naj bi mu zatrdila, da bo lahko v postopku dokazal svoje navedbe, zato jima je predal obsežno dokumentacijo. Ta je po njegovih besedah podrobno dokazovala, kako je Bratuškova s sodelavci vodila tajno diplomatsko akcijo, v kateri so sodelovali Sova, njen posebni diplomatski odposlanec v BiH in veleposlaništvo v Canberri.
“Ko je bila ta akcija prekinjena, je bilo treba pred javnostjo najti ‘odgovornega’ in s prikrivanjem dokazov ter zavajanjem javnosti je bil v času tik pred zadnjimi volitvami izpeljan moj odpoklic,” navaja Balažic.
Kot dodaja, ga je Stare že po dveh mesecih vodenja postopka obvestil, da so povabljene priče pred KPK potrdile njegove navedbe in dodatno obremenile Erjavca, Bratuškovo in Pahorja. Zato naj bi bil postopek pri koncu, KPK pa naj bi javnosti predstavile ugotovitve.
Toda ko je Stare s KPK odšel na funkcijo državnega sekretarja na ministrstvo za pravosodje, je postopek zastal, nato pa je bil po odločitvi predsednika KPK Borisa Štefaneca postavljen na stranski tir, trdi Balažic.
Po vsakomesečnih zagotovitvah, da bo KPK o primeru sklepal v naslednjih 30 dneh, ga je nato komisija pred nekaj dnevi obvestila, da je postopek ustavila, ker naj ne bi bila pristojna za obravnavo.
“Za to ugotovitev je KPK po tem, ko me je sama povabila k prijavi, potrebovala 16 mesecev,” je kritičen Balažic. “Skupaj z javnostjo delim nelagodni občutek o nesposobnosti KPK ali – še huje – o ščitenju določenih politikov. Ob šepavem delovanju pravne države in razpadanju KPK to pomeni, da smo državljani še vedno bolj ali manj prepuščeni kaprici ljudi s politično močjo,” zaključuje Balažic. (sta)
Milan Balažic