Muslimani z vsega sveta se spet zgrinjajo v Meko
Muslimani z vsega sveta se zgrinjajo v Meko, kjer bodo v torek začeli tradicionalno romanje, imenovano hadž. Ob romanju letos veljajo izredno strogi varnostni ukrepi, predvsem zaradi nasilja Islamske države (IS) na Bližnjem vzhodu, vojne v Jemnu ter epidemije bližnjevzhodnega respiratornega sindroma (Mers).
Zaradi gradbenih del na Veliki mošeji so sicer savdske oblasti državam letos zmanjšale kvote za število romarjev za 20 odstotkov. Kot poroča spletna Al Jazeera Balkans, je običajna praksa, da savdske oblasti državam na vsak milijon muslimanov odobrijo tisoč vizumov za obisk tradicionalnega romanja. Ker je tovrstnih vizumov marsikje precej manj od povpraševanja, se nekateri lahko hadža udeležijo le enkrat v življenju.
Dela na Veliki mošeji so tokratni hadž zaznamovala tudi na tragičen način. Na del Velike mošeje, ki je bila takrat polna vernikov, se je namreč 11. septembra zrušil gradbeni žerjav, ki je pod seboj pokopal več kot sto ljudi, okoli 400 ljudi pa je bilo ranjenih. Zrušenju je sledil paničen stampedo, ki je terjal še dodatne žrtve.
Stampedi, ki so zahtevali tudi smrtne žrtve, so sicer v preteklosti zaznamovali že več hadžev, a v zadnjem desetletju zaradi izboljšanja varnosti v Meki po poročanju francoske tiskovne agencije AFP teh niso beležili.
Zaradi nasilja Islamske države (IS) ter vojne v Jemnu ob romanju letos veljajo še strožji varnostni ukrepi kot običajno. Kot poroča britanski BBC, bo za varnost ob hadžu skrbelo več 10.000 pripadnikov varnostnih sil.
Savdske oblasti romarje letos skušajo zaščititi tudi pred smrtonosnim bližnjevzhodnim respiratornim sindromom (mers). Ta bolezen je najbolj razširjena prav v Savdski Arabiji, kjer je za mersom od leta 2012 umrlo 528 ljudi. Savdsko ministrstvo za zdravje je zato za hadž mobiliziralo 25.000 dodatnih zdravstvenih delavcev. Ob tem poudarjajo, da doslej niso zabeležili primera mersa med romarji.
Hadž je eden od petih stebrov muslimanske vere. Koran predpisuje, da mora vsak polnoletni musliman, ki je fizično sposoben in si lahko privošči potovanje, vsaj enkrat v življenju opraviti romanje v Meko, rojstni kraj preroka Mohameda.
Hadž v simboličnem smislu predstavlja tudi sodni dan, na katerega se bo moral vsak musliman v skladu z islamskim naukom pred Alahom zagovarjati za svoja dejanja.
Vrhunec petdnevnega hadža bo v sredo, ko se bodo romarji zbrali na gori Arafat, kjer naj bi imel prerok Mohamed zadnjo pridigo, zaključil pa se bo dan kasneje s kurban bajramom. (sta)