Katalonci na regionalnih volitvah posredno tudi o neodvisnosti

V Kataloniji bodo v nedeljo regionalne volitve, na katerih bodo volivci posredno odločali tudi o podpori neodvisnosti te španske regije. Večina v katalonskem parlamentu se nasmiha neodvisnosti naklonjenim strankam, ki nameravajo v primeru zmage izvesti postopno odcepitev od Španije. V zadnjih dneh so se z več strani zvrstila svarila pred tem.

Predsednik regionalne vlade v Kataloniji Artur Mas se je odločil volitve povezati z glasovanjem o neodvisnosti, ker vlada v Madridu vztrajno zavrača izvedbo dejanskega referenduma o tem vprašanju. Po zgledu škotskega so ga Katalonci hoteli izpeljati že novembra lani, a je vmes poseglo špansko ustavno sodišče, nakar je proces zvodenel v simbolično glasovanje o neodvisnosti.

Vlada premierja Mariana Rajoya v Madridu se sklicuje na z ustavo določeno enotnost španskega naroda in referenduma ne dovoli, češ da bi kršil ustavno določilo, po katerem lahko referendum o suverenosti skliče zgolj nacionalna vlada, na njem pa da bi morali glasovati vsi Španci.

Mas se je tako odločil sklicati “plebiscitarne” regionalne volitve, da bi preveril, ali njegov načrt za odcepitev podpira večina Kataloncev ali ne. Da bi še podkrepil tovrsten značaj volitev, je njegova konservativna nacionalistična stranka CDC skupaj s strankarsko navezo Levica/Zeleni (ICV), levo separatistično ERC in še nekaj manjšimi skupinami oblikovala enotno listo Junts pel Si (Skupaj za da).

Glede na ankete se listi obeta jasna zmaga, v parlamentu pa 66 ali 67 sedežev, s čimer bi za las zgrešila absolutno večino 68 od 135 poslanskih sedežev. Načrt Masove koalicije, da v primeru parlamentarne večine po volitvah izpelje 18-mesečni načrt, ki bi pripeljal do odcepitve, kljub temu ni ogrožen, saj lahko računa tudi na podporo marksistične leve stranke CUP, ki se ji obeta deset mandatov.

A kot se zdi, večina Kataloncev noče neodvisnosti za vsako ceno in si želijo pogajanj z Madridom. Glede na anketo španskega inštituta Metroscopia sta se dve tretjini Kataloncev izrekli proti enostranski razglasitvi neodvisnosti. Nevarnost, da bi v tem primeru izgubili evro in članstvo v EU, se zdi večini zaskrbljujoča, povzema avstrijska tiskovna agencija APA.

Tik pred volitvami je Evropska komisija Masovi vladi poslala jasno sporočilo. “Po enostranski razglasitvi neodvisnosti bi Katalonija postala tretja država in bi bila avtomatično izločena iz Evropske unije,” je minuli teden dejal tiskovni predstavnik Evropske komisije Margaritas Schinas.

Slovo iz EU naj bi Katalonijo čakalo predvsem v primeru enostranske razglasitve neodvisnosti in v tem primeru bi morala nova država vložiti novo prošnjo za članstvo, ki pa bi jo lahko Španija blokirala. Za sprejem nove članice v unijo morajo namreč glasovati vse preostale države članice.

Katalonske regionalne oblasti same sicer pomen tega zmanjšujejo in poudarjajo, da bi morebiti začasno resda morali izstopiti iz EU, a da niti Evropa niti Španija nimata interesa za to, da bi bili dolgo izven unije.

Obe strani sta pred volitvami vodili intenzivno diplomatsko bitko glede vprašanja neodvisnosti. Osrednji vladi v Madridu je uspelo pridobiti glasove nekaj pomembnih držav – med drugim je k “močni in enotni Španiji” pozval ameriški predsednik Barack Obama, podobno sporočilo sta poslala tudi britanski premier David Cameron in nemška kanclerka Angela Merkel.

Mas pa je v prizadevanjih za pridobitev tuje podpore po pisanju francoske tiskovne agencije AFP svoje delegacije poslal v več nacionalnih parlamentov, tudi v Washington.

Vetra v jadra separatistom pa niso dodali gospodarstveniki, ki so v zadnjih dneh – tudi v luči omejitev, povezanih z izključenostjo iz EU – večkrat posvarili Masa pred izvedbo osamosvojitvenih načrtov.

Opozorilom se je nato pridružil še bančni sektor. Združenji španskih bank AEB in CECA sta v skupni izjavi pred tednom dni napovedali, da bodo njihove članice, med katerimi sta tudi veliki katalonski CaixaBank in Sabadell, morale razmisliti o svoji nadaljnji prisotnosti in poslovni dejavnosti v Kataloniji, če bo ta razglasila neodvisnost.

Vprašanje neodvisnosti je bilo sicer za večino Kataloncev dolgo postranska tema. V času gospodarske krize pa so neodvisnosti naklonjene sile v regiji, vključno z regionalno vlado, krivdo za visoko brezposelnost, prisilne deložacije in finančno krizo nasploh pripisale Madridu. Dejstvo, da je Katalonija izmed vseh regij tista, ki na podlagi gospodarske uspešnosti največ prispeva v špansko centralno blagajno, je bilo le še voda na njihov mlin.

Ključen v razvoju dogodkov je bil tudi propad dela leta 2006 uveljavljenega novega statuta o avtonomiji Katalonije. Čeprav je bil že potrjen na referendumu v Kataloniji in v parlamentu v Madridu, se je Ljudska stranka, takrat še v opoziciji, leta 2010 na ustavnem sodišču uspešno pritožila na nekaj njegovih delov. V tistem trenutku se je razpoloženje v Kataloniji bistveno spremenilo, še piše APA. (sta)