EKSKLUZIVNI DOKUMENTI. Sodnik ESČP Boštjan M. Zupančič naj bi sodeloval s KOS JLA!

Ekskluzivni dokumenti razkrinkavajo očitno doslej skrbno skrivano vlogo Boštjana M. Zupančiča v času slovenskega osamosvajanja.

V uredništvu Politikisa smo pridobili ekskluziven dokument – Dnevnik šefa KOS 5. vojaškega območja JLA Imra Agotića, ki je pokrival tudi Slovenijo. V dnevnik si je šef KOS 5.VO JLA med drugim zapisoval tudi poročanja podrejenih oficirjev. Tako lahko v dnevniku preberemo, da je prejel poročilo načelnika varnostnega organa 14. (ljubljanskega) korpusa JLA, označenega kot dokument 12-432, v katerem mu polkovnik Emin Malkoć poroča naslednje: “Polkovnik Aksentijević je kontaktiral prof. dr. Boštjana M. Zupančiča, uglednega slovenskega intelektualca, ki mu je v razgovoru ocenil stanje v državi, še posebej v Sloveniji, s poudarkom na mestu in vlogi JLA. Kontakti z njim bodo tudi v prihodnje.”

Datum, ko je polkovnik Aksentijević pridobil Boštjana M. Zupančiča za sodelavca, je zelo zgovoren. To je bil čas najhujših zaostritev med slovensko oblastjo in JLA, dober mesec potem, ko je slovenski parlament z ustavnim zakonom prenesel pristojnosti za poveljevanje TO na predsedstvo RS in ko je JLA s silo zasedla prostore republiškega štaba TO na Prežihovi 4 v Ljubljani. To je bil čas, ko je bil polkovnik Aksentijević s strani generalštaba JLA imenovan za vodjo nezakonite skupine oficirjev JLA, ki naj bi namesto upravnih organov za obrambo izvajala nasilne napotitve vojaških obveznikov iz Slovenije v JLA.

Dnevnik šefa KOS JLA 5. VO v delu, ki govori o BMZ, pojasnjuje nenavadno vedenje profesorja in sodnika Boštjana M. Zupančiča v času osamosvojitve, ko se je posmehoval prizadevanjem za nastanek samostojne Slovenije, pa tudi njegova protislovenska ravnanja v primeru domnevno izbrisanih, ko je bila Slovenija zaradi sabotaže lastnih ljudi in institucij na ESČP obsojena na plačilo visokih odškodnin.

Boštjan M. Zupančič je sicer postal znan širši javnosti v Vzhodni Evropi kot predsednik senata ESČP v primeru Kononov proti Latviji in sicer zaradi velike blamaže, ko je oprostil vojnega zločinca Kononova, ki je s svojo partizansko enoto leta 1944 v latvijski vasi Mazie-Bati zverinsko pobil več civilistov. Boštjan M. Zupančič in še trije sodniki v senatu (glasovanje 4:3) so presodili, da so bili ubiti civilisti pač kolaboracionisti, umor žensk v vasi pa da je že zastaral. Veliki senat ESČP je sodbo po pritožbi Latvije raztrgal. Slovenski mediji za razliko od evropskih o primeru potem, ko je bila sodba pod predsednikovanjem Boštjana M. Zupančiča na velikem senatu preklicana, praktično niso poročali.

Boštjan M. Zupančič je znan tudi kot oseba, ki je skupaj z dr. Rajkom Pirnatom formalno predlagala Gorana Klemenčiča za predsednika KPK in ki tudi danes velja za njegovega mentorja. V zelo “tesnih” stikih naj bi bila tudi z državnim sekretarjem na ministrstvu za pravosodje Darkom Staretom. Zato ni nikogar presenetilo, da je Boštjan M. Zupančič ob letošnji uvrstitvi Slovenije na sam vrh kršiteljic človekovih pravic v Evropi pohitel z neresno izjavo v obrambo sodstva, češ da gre le za statistiko in da Slovenije nihče ne vidi kot velike kršiteljice. V današnji razpravi v DZ pa to izjavo Boštjana M. Zupančiča predstavniki vlade in vladne koalicije ponavljajo kot papagaji, namesto da bi se resno zamislili nad neslavnim prvenstvom države v kršenju človekovih pravic. Države, ki jo upravljajo, čeprav so oblast dobili na nepoštenih volitvah…

Začudeni pogledi ali dokumenti razkrinkavajo očitno doslej skrbno skrivano vlogo Boštjana M. Zupančiča v času slovenskega osamosvajanja.

General JLA Milan Aksentijević med govorom v takratni slovenski skupščini, je bil večkrat na liniji – tako danes objavljeni del dnevnika kosovca Agotića – z Boštjanom M. Zupančičem. Slednji mu je poročal o mestu in vlogi JLA v Sloveniji.

Pravosodni minister Goran Klemenčič kot varovanec Boštjana M. Zupančiča, se je danes izognil razpravi v državnem zboru na temo kršenja človekovih pravic v Sloveniji. Raje je v Pomurju odpiral nove ceste…