HSE po oceni revizorjev neučinkovit pri obvladovanju projekta Teš 6

Holding Slovenske elektrarne (HSE) po oceni računskega sodišča ni bil učinkovit pri obvladovanju denarnih tokov svoje skupine zaradi investicije v šesti blok šoštanjske termoelektrarne, odpovedal je tudi nadzor državnih upravljalcev. Prav na neučinkovit nadzor opozarja trenutno vodstvo HSE, v Slovenskem državnem holdingu (SDH) pa očitke zavračajo.

HSE z ukrepi v okviru aktivnega nadzora investicije ni zagotovil izpolnitve pogoja glede vrednosti investicije, ki je bil določen ob izdaji državnega poroštva za ta projekt, je na novinarski konferenci v Ljubljani povedal predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel.

Zakon o državnem poroštvu za šesti blok, ki ga je leta 2012 sprejel DZ, je določil, da investicijska cena projekta ne sme preseči 1,3 milijarde evrov. Vendar je bilo vodilnim v Termoelektrarni Šoštanj (Teš) ter posledično HSE že leta 2011 znano, da je investicijska vrednost že v tistem trenutku višja, je dejal Vesel in dodal: “Gre za verigo zavestnih zavajanj in prikrajanj podatkov.”

Poleg tega, da se vrednost projekta ni znižala, bo tudi zelo težko doseči maksimalno ceno premoga Premogovnika Velenje, zahtevana donosnost investicije v skladu s sektorsko politiko pa je praktično ignorirana, je naštel Vesel, ki močno dvomi tudi v doseganje roka za pridobitev uporabnega dovoljenja. “Ta rok se izteče 15. februarja 2016, a obstaja še vrsta tehnoloških in tehničnih neznank, o katerih ne moremo javno govoriti,” je dejal.

“Gre za izjemen odstop od poroštvenih zavez, kar državo postavlja v neugoden položaj, saj lahko pride do unovčitve poroštev,” je povzel Vesel. Odplačevanje posojil Evropski investicijski banki in Evroposki banki za obnovo in razvoj pa se začne že konec tega meseca oz. prihodnje leto.

Pri tem pa v predračunski vrednosti projekta sploh niso upoštevani vsi predvideni stroški. Med njimi je Vesel izpostavil stroške razgradnje šestega bloka po zaključku dobe obratovanja, ki niso zanemarljivi, saj pri takšnih projektih lahko sežejo do pet odstotkov vrednosti celotne investicije. Prav tako dvomi, da bo lahko svoje poslovanje brez dodatnih stroškov zaprl Premogovnik Velenje.

“Verjetno so želeli investicijo prikazati bolj sprejemljivo za davkoplačevalce,” je komentiral in dodal, da se je njena vrednost povečala tudi na račun dejstva, da cena tehnološke opreme v pogodbi z dobaviteljem sploh ni bila določena v fiksnem znesku, prav tako ne cena vgradnje.

Poročilo družbi HSE tudi očita, da ni zagotovila pozitivnega poslovanja Teša po začetku obratovanja šestega bloka. To pa bo negativno vplivalo na zmožnost doseganja načrtovanih finančnih učinkov omenjene investicije in zagotavljanja zadostnega denarnega toka celotne skupine HSE, opozarjajo revizorji.

Ob tem pa HSE vse do leta 2013 sploh ni imel nobenega scenarija za zagotovitev pozitivnega denarnega toka, prav tako v revidiranem obdobju ni imel izdelanega učinkovitega in preglednega upravljanja družb znotraj svoje skupine. Zaradi tega informacije o projektu niso bile zanesljive, s tem pa pogoji za sprejem optimalnih odločitev glede izvajanja in financiranja investicije niso bili ustrezni.

Računsko sodišče je preverilo tudi ravnanje Agencije za upravljanje kapitalskih naložb in Soda oz. zdaj SDH v zvezi z investicijo v šesti blok. Čeprav so bile vzpostavljene podlage za izvajanje nadzora nad HSE pri sprejemanju odločitev, pa v letih 2012 in 2013 od njega ni nihče zahteval poročil, na podlagi katerih bi lahko analizirali, ali so zagotovljena zadostna finančna sredstva za projekt, je povedal Vesel.

Računsko sodišče zdaj od revidirancev v 90 dneh pričakuje kar nekaj obsežnih in zahtevnih popravljalnih ukrepov. “V nasprotnem primeru bomo zahtevali razrešitev vodstva HSE,” je posvaril Vesel, ki meni, da si bo mogoče bolj jasno sliko o investiciji v šesti blok ustvariti potem, ko bodo tudi v Premogovniku Velenje opravili revizijo okoliščin pri določanju cen premoga. Z njo začenjajo v prihodnjih dneh.

Napovedal je, da bodo vztrajali pri odškodninski odgovornosti organov upravljanja tako HSE kot Teša, vladi pa je dal v razmislek idejo o združitvi obeh energetskih stebrov ter tudi možnosti združevanja družb v okviru HSE, konkretneje Teša in Premogovnika Velenje.

Vendar trenutno poslovodstvo po mnenju generalnega direktorja HSE Blaža Košoroka ne more biti objektivno in subjektivno odgovorno. Ko je konec leta 2012 nastopilo mandat, je namreč prevzelo praktično zaključeno investicijo. Izvedene je bilo že okoli 75 odstotkov investicije in podpisanih 90 odstotkov vseh pogodb, je v odzivu na revizijo povedal Košorok.

Vesel je med zahtevanimi popravljalnimi ukrepi izpostavil še pripravo načrta aktivnosti za prestrukturiranje Premogovnika Velenje z namenom doseganja dogovorjene cene premoga, finančno in poslovno prestrukturiranje Teša z namenom doseganja dogovorjene lastne cene električne energije ter ureditev razmerij v skladu s pogodbo o poroštvu za šesti blok.

O teh priporočilih v HSE pravijo, da večino že izvajajo, glede zagotavljanja likvidnosti HSE na daljši rok pa ne vidijo večjih tveganj. Strinjajo pa se z računskim sodiščem, da je pri projektu odpovedal nadzor. “Žal se ta revizija pojavlja nekaj let prepozno,” je dejal in poudaril, da je vrednost investicije – ta je bila na začetku postavljena pri 600 milijonih evrov – naraščala že od začetka in je trenutno pri 1,428 milijarde evrov.

Drugače menijo v SDH, kjer zagotavljajo, da so tako kot oba predhodnika v primeru HSE izvajali vse dejavnosti aktivnega in odgovornega upravljavca, ne morajo pa vplivati na dogodke izpred oktobra 2010, ko je s kapitalskimi naložbami države začela upravljati AUKN.

Pripis: bralcem posredujemo sporočilo za javnost o aktualnem dogajanju v zvezi s TEŠ 6 s strani SDS.

“Umakniti oznake poslovne skrivnosti!

Ob poroštvenem zakonu za TEŠ, ki ga je v parlamentarno proceduro kot prvopodpisani vložil takratni poslanec Srečko Meh, je vlada Janeza Janše zahtevala izpolnjevanje vrste pogojev za odobritev poroštva, hkrati pa tudi ugotavljanje odgovornosti za pretekle nepravilnosti in pomanjkljivosti v tem projektu.

Ob zadnjih razpravah o TEŠ 6 se namenoma, vede ali nevede pozablja na nekatera dejstva, ki to problematiko še dodatno osvetlijo. Treba je spomniti, da je Zakon o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti iz dolgoročnega posojila v višini 440 milijonov evrov, ki ga najame Termoelektrarna Šoštanj d.o.o. pri Evropski investicijski banki za financiranje projekta postavitve nadomestnega bloka 6 moči 600 MW v Termoelektrarni Šoštanj v proceduro kot prvopodpisani vložil takratni poslanec SD in dolgoletni župan mestne občine Velenje Srečko Meh dne 6. 2. 2012, torej 4 dni pred prisego nove vlade Janeza Janše. Za obuditev spomina je treba dodati, da v predlogu Mehovega zakona ni bilo nobenih finančnih pogojev za poroštvo. Ko je delo prevzela vlada Janeza Janše,  je ministrstvo za finance skupaj z ministrstvom za infrastrukturo pripravilo predlog dopolnitve zakona, iz katerega so bili razvidni pogoji in zahteve za odobritev državnega poroštva. Hkrati je vlada ob razpravi o poroštvenem zakonu zahtevala, da se uvedejo postopki za ugotavljanje odgovornosti za pretekle nepravilnosti in pomanjkljivosti v tem projektu. Dokumentacija, ki je bila s strani HSE in TEŠ v postopku sprejemanja zakona predložena obema ministrstvoma, vladi in državnemu zboru, je sicer izkazovala izpolnjevanje pogojev, vendar hkrati tudi tveganje glede dolgoročne rentabilnosti investicije. Zato se vlada Janeza Janše do tega zakona ni opredelila in je odločitev prepustila parlamentu.

Poroštveni zakon je 18. 7. 2012 dobil potrebno večino glasov (kvorum 59, ZA 29 in proti 20), pri čemer so poslanci SDS glasovali po svoji vesti. Samo za primerjavo: v poslanski skupini SDS, ki je štela 26 poslancev, je za ta zakon glasovalo 6 poslancev, v SD, ki je štela 10 poslancev, je za zakon glasovalo 7 poslancev, med drugimi tudi sedanji predsednik države Borut Pahor. Tudi brez glasov poslancev SDS bi ta zakon dobil zadostno parlamentarno podporo. Sicer pa se je takrat odločalo predvsem o tem, ali se bo ta investicija na koncu zaključila s čim nižjimi stroški ob izpolnitvi pogojev, ki jih je postavila takratna vlada. Glavni problemi pa so nastali leta 2009, ko so se na energetskem trgu tudi spremenile razmere in v SDS smo takrat tudi javno izrazili pričakovanje, da bo projekt revidiran in da bodo na tej osnovi tudi sprejete odločitve o njegovem nadaljevanju. To pa se ni zgodilo.

V SDS pozivamo pristojne organe, da postane poročilo Računskega sodišča Republike Slovenije v celoti javno, brez instituta poslovne skrivnosti, da bi lahko ugotovili, ali in kdo je s podatki zavajal vlado in parlament glede izpolnjevanja pogojev za državno poroštvo.” (sta/ured)