Umrl je velikan slovenske narodno-zabavne glasbe Slavko Avsenik

6

V 86. letu je umrl velikan slovenske narodno-zabavne glasbe Slavko Avsenik, ki se je podpisal pod številne uspešnice, med njimi že ponaredelo Na Golici, poroča spletni portal RTV Slovenija. Brata Avsenik, Slavko in Vilko, veljata za največkrat izvajana in najbolj prodajana avtorja narodno-zabavne glasbe v Evropi.

Brata Avsenik sta napisala več kot 1000 skladb, med katerimi je najbolj znana Na Golici, ki je doživela kar 600 predelav in velja za največkrat predvajano instrumentalno skladbo na svetu.

Avseniki so gorenjsko glasbo ponesli v najprestižnejše in največje koncertne dvorane, vse do berlinske filharmonije. Avseniki se lahko pohvalijo tudi z več kot 10.000 posnemovalci in s 150 klubi ljubiteljev Avsenikove glasbe.

“Vse, kar se je dogajalo, se je zgodilo slučajno, in še danes to analiziram. Lahko samo rečem: ‘Hvala moji usodi,'” je o svoji glasbeni karieri povedal Avsenik, ki si nikoli ni mislil, da bo postal glasbenik.

Zgodovina Avsenikov je bila nekoliko daljša od Slavkove, saj je družinski kvartet Avsenik Pri Jožovcu igral že prej. Zares pa se je začelo leta 1953, ko je Slavko Avsenik s klavirsko harmoniko prvič nastopil na tedanjem Radiu Ljubljana. Skupaj z Vilkom je ustanovil Trio Slavka Avsenika, kmalu za tem pa je nastal še znameniti Gorenjski kvartet, ki je po poslušanosti potolkel vse rekorde.

Do kvinteta bratov Avsenik ni bilo daleč in tako je nastala nova zvrst popularne glasbe. V kvintetu so nasploh prvič na svetu skupaj zaigrali inštrumenti, ki so bili prej na prvi pogled nezdružljivi: klavirska harmonika, klarinet, trobenta, bariton in kitara. Šlo je za elemente ljudskega tria, obogatene z elementi godbe na pihala, ki je pri poslušalcih naletela na zelo dober odziv.

Na Avsenikovi domačiji v Begunjah ohranjajo in raznovrstno predstavljajo bogato dediščino mednarodne kariere Avsenikov dosežkov, in sicer z založbo, muzejem, galerijo, glasbeno šolo in gostilno pri Jožovcu. Nedavno je veliko zanimanja pritegnil tudi muzikal Bila sva mlada oba na Avsenikovo glasbo.

Radovljiška občina je ob 60-letnici Avsenikove glasbe postavila kip v krožišču na avtocestnem izvozu za Lesce. Kip s klaviaturo, harmonikami in tradicionalnim dežnikom simbolizira Avsenikovo glasbo. Tedaj je Slavko Avsenik povedal: “Mislim, da to priznanje ni namenjeno samo meni in mojemu bratu, ampak vsem vam, vsem ljubiteljem naše glasbe.”

Slavko Avsenik je torej bil eden izmed tistih izredno redkih slovenskih glasbenikov, ki so Slovenijo uspeli postaviti na svetovni zemljevid. Skupaj z bratom Vilkom Ovsenikom je ustanovil svetovni znani Ansambel bratov Avsenik, ki je utemeljitelj novega žanra narodno-zabavne glasbe v Srednji Evropi. Avseniki so bili izjemno produktivni, saj so izdali več kot 600 pesmi, ki govorijo o lepoti življenja, narave in gora, o ljubezni in prijateljstvu ter o vsem tistem, kar pač srečujemo po naši vijugasti življenjski poti. (sta/ured)

slavko avsenik2

Št. komentarjev: 6
  1. Boske pravi

    Naj mu bo lahka slovenska zemlja.

  2. demokrat1953 pravi

    Naj počiva v miru ! Človek , ki je za prepoznavnost in ugled Slovenije storil več kot vsi predsedniki Slovenije skupaj , posebnoi več kot Kučan in Turek, ki pa sta Slovenijo sramotila !!!

  3. matej pravi

    Več od Avsenikov za promocijo Slovenije in slovenske pesmi ni naredil nihče. Poklon Slavko!

  4. MEFISTO pravi

    Demokrat 1953, kako moreš ob poklonu Slavku Avseniku in ob prepoznavnosti ter ugledu Slovenije oemnjati zaničevani imeni Kučana in Tuerka, katerih edina prepoznavnazasluga je, da je Slovenija na grški poti izčrpanih držav s poneumljenimi ljudmi.

  5. marta pravi

    Neštetokrat sem se vprašala, kaj je razlog, da gospod Slavko Avsenik ne dobi najvišjega slovenskega priznanja za kulturo – Prešernove nagrade. Ne želim žaliti dosedanjih prejemnikov, vendar močno dvomim, da si je kdo od njih nagrado bolj zaslužil kot Slavko Avsenik!

  6. pubec pravi

    G.Avsenik, počivajte v miru v zemlji, ki ste jo tako ljubili in opevali, za vzgled tistim, ki pljuvajo po njej in jo sramotijo!

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen