V Veliki Britaniji slovesno obeležili 800. obletnico magne carte libertatum

V Veliki Britaniji so danes slovesno obeležili 800. obletnico magne carte libertatum oz. velike listine svoboščin, dokumenta, ki je predstavljal ključen korak na poti države do sodobne parlamentarne demokracije. Magna carta je spremenila svet, je na slovesnosti, ki se je udeležila tudi kraljica Elizabeta II., dejal premier David Cameron.

Slovesnost je potekala ob reki Temzi v okrožju Surrey, na prizorišču, kjer je leta 1215 kralj Ivan pod pritiskom baronov dal svoj kraljevi pečat pod prvo različico prelomnega dokumenta. Listina je na novo določila odnos med kraljem in njegovimi podaniki, pri čemer tudi monarh ni bil več nad zakonom.

Kot je na slovesnosti s 4500 povabljenimi dejal Cameron, je velika listina svoboščin “za vedno spremenila razmerje moči med vladanimi in vladarjem”. Dokument je po njegovih besedah navdihnil različne generacije in države po vsem svetu, poroča britanski BBC.

Dogodkov se je udeležilo več članov kraljeve družine, vključno s kraljico Elizabeto II. in njenim soprogom, princem Phillipom. Princ William je tudi odkril umetniško inštalacijo Porotniki, ki z 12 bronastimi stoli ponazarja pravico do poštenega sojenja, ki jo določa magna carta.

V Veliki Britaniji pa tudi nekaterih drugih državah so se odvili številni dogodki v počastitev pomembne obletnice. Marsikje na Otoku so potekale tematsko obarvane čajanke, ki jih je organiziral parlament, in politične razprave, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Že v soboto je na krovu posebne kraljeve barke na pot po Temzi krenila replika velike listine. V spremstvu vsega skupaj 200 plovil naj bi še danes prispela na Runnymede, prizorišče nastanka magne carte.

Listina velja za najpomembnejši vir britanskega ustavnega prava, ki je postopoma pripeljala do vladavine prava in položila temelje za kasnejši parlamentarizem.

Njene temeljne so se v teku stoletij tudi spričo širitve britanske kolonialne nadvlade razširile prek meja Anglije po celem svetu. Vplivale so tako na ameriško revolucijo kot na oblikovanje ameriške ustave. Tudi ustave številnih drugih držav z ločitvijo oblasti na zakonodajno, izvršno in sodno vejo imajo za osnovo prav ideje iz magne carte. (sta)