V Belgiji in Veliki Britaniji obeležili 200. obletnico bitke pri Waterlooju
Predstavniki evropskih kraljevih družin in diplomati so se danes zbrali v Belgiji, kjer so obeležili 200. obletnico bitke pri Waterlooju – prelomnega trenutka za Evropo, ki še vedno zbuja nacionalne strasti. Posebno slovesnost ob obletnici so priredili tudi v Londonu.
Vrhunec praznovanj je potekal na bojišču v bližini Bruslja, na katerem so pruske in britanske sile 18. junija 1815 pokopale sanje Napoleona Bonaparteja, da bo zavladal Evropi. Poudarek je bil na spravi in žrtvi približno 47.000 vojakov, ki so v bitki bodisi izgubili življenje bodisi utrpeli poškodbe.
Med najpomembnejšimi gosti je bil belgijski kralj Philippe s soprogo Mathilde, nizozemski kralj Willem-Alexander z ženo Maximo in luksemburški veliki vojvoda Henri s soprogo Mario Tereso.
Francija in Nemčija sta medtem na slovesnost poslali zgolj veleposlanika. To po pisanju francoske tiskovne agencije AFP pomeni, da je zgodovina še vedno globoko zapisana v spominu celine, ki so jo v zadnjih stoletjih zaznamovale vojne.
Belgijski premier Charles Michel je spomnil, da so “včerajšnji sovražniki postali današnji zavezniki”. Pozval je k enotnosti v “evropskem projektu”, ki se sooča s sodobnimi izzivi, kot sta ukrajinska kriza in gospodarske težave.
V Veliki Britaniji je bilo težišče obeležitev obletnice na posebni slovesnosti v katedrali svetega Pavla, ki se je je udeležil tudi britanski prestolonaslednik princ Charles s soprogo Camillo.
Bitka pri Waterlooju je eden ključnih dogodkov v zgodovini Evrope. 93.000 francoskih vojakov pod poveljstvom Napoleona se je spopadlo s 125.000 pripadniki britanskih in pruskih sil, ki sta jih vodila vojvoda wellingtonski in maršal Blücher. Po kar desetih urah silovitih bojev je 10.000 vojakov obležalo mrtvih, 35.000 pa je bilo ranjenih in na tisoče je kasneje podleglo poškodbam.
Slavila je naveza dveh monarhij, odločenih narediti konec letom vojn, ki so sledile francoski revoluciji leta 1789. Napoleon je bil izgnan na otok Svete Helene v južnem Atlantiku, kjer je leta 1821 tudi umrl. Zmagovalci so na novo zarisali meje v Evropi, kontinent pa je nato užival kar stoletje relativnega miru, ki se je končalo šele s prvo svetovno vojno. (sta)
