Pred 60 leti je bila podpisana avstrijska državna pogodba
Avstrija je 15. maja 1955 podpisala avstrijsko državno pogodbo (ADP), uradno pogodbo o ponovni vzpostavitvi samostojne in demokratične Avstrije, s katero je država deset let po koncu druge svetovne vojne dobila povrnjeno polno suverenost. Za Slovenijo je posebej njen pomemben 7. člen, ki določa obveznosti Avstrije do slovenske manjšine.
ADP je začela veljati 27. julija istega leta, ko je vseh pet pogodbenic deponiralo ratifikacijske listine pri depozitarju, za katerega je bila izbrana takratna Sovjetska zveza.
Avstrija je z ADP postala suverena država. Pet mesecev po podpisu so jo zapustile še zadnje okupacijske sile, 14. decembra 1955 je bila sprejeta v Združene narode.
ADP podrobno določa tudi zaščito slovenske in hrvaške manjšine. Za Slovenijo je še posebej pomemben 7. člen, ki določa obveznosti Dunaja do slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem in Štajerskem. Avstrija teh obveznosti doslej še ni izpolnila v celoti.
Besedilo 7. člena ADP določa, da avstrijski državljani slovenske in hrvaške manjšine na Koroškem, Gradiščanskem in Štajerskem uživajo iste pravice pod enakimi pogoji kakor vsi drugi avstrijski državljani, vključno s pravico do svojih lastnih organizacij, zborovanj in tiska v lastnem jeziku.
Avstrijski državljani slovenske in hrvaške manjšine na Koroškem, Gradiščanskem in Štajerskem imajo tudi pravico do pouka v slovenskem ali hrvaškem jeziku in do sorazmernega števila lastnih srednjih šol.
V upravnih in sodnih okrajih Koroške, Gradiščanske in Štajerske s slovenskim, hrvaškim ali mešanim prebivalstvom sta slovenski in hrvaški jezik dopuščena kot uradna jezika dodatno k nemškemu. V teh okrajih morajo biti skladno s 7. členom ADP označbe in napisi topografskega značaja prav tako dvojezični.
7. člen ADP tudi izrecno prepoveduje dejavnost organizacij, ki odvzemajo hrvaškemu ali slovenskemu prebivalstvu njegov značaj in pravice kot manjšine.
Predstavniki koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov so ta teden tik pred obletnico na Dunaju opozorili, da so nekateri členi ADP glede manjšin izpolnjeni, pri številnih členih, kar zadeva medije in izobraževanje, pa država po njihovi oceni zamuja.
Manjšinci so še opozorili, da Avstrija vse od leta 1955 tudi ni z inflacijo uskladila državne finančne podpore manjšinam. Izpolnjena ni niti zahteva po samoupravi narodnih skupnosti, po letu 2011 pa je zastala tudi reforma zakona o narodnih skupnostih.
V Sloveniji pa je skupina 122 uglednih pobudnikov s Francetom Bučarjem in Ivanom Kristanom na čelu v torek v državni zbor vložila novo pobudo, da bi Slovenija notificirala nasledstvo ADP.
Razprave o slovenski notifikaciji nasledstva ADP potekajo že več let, praktično vse od razglasitve samostojnosti leta 1991. A slovenska država se iz različnih razlogov za to (še) ni odločila.
Avstrija sicer zavrača, da bi katera izmed novonastalih držav lahko nasledila katero izmed originalnih podpisnic ADP. Nasprotovala je tudi, ko se je za ta korak že leta 2004 odločila Češka, a to ni spremenilo dejstva, da Češka zdaj je naslednica v ADP.
Ob okrogli obletnici podpisa pogodbe bodo na Dunaju v petek pripravili slovesnost, na kateri po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA pričakujejo predsednika države Heinza Fischerja in predstavnike avstrijske vlade. (sta)
(fotografija je simbolična)