Kučan poskušal biti diplomatski, a sta Štefka in predsednik DZ Brglez s Titom v roki bila povsem jasna – oblast je še vedno naša!

Slovesnost na Trgu republike je v sodelovanju z ljubljansko mestno občino pripravila zveza združenj borcev za vrednote NOB. Po podatkih organizatorjev se je zbralo več kot 5000 udeležencev, med njimi tudi predsednik republike Borut Pahor, predsednik državnega zbora Milan Brglez in nekateri drugi predstavniki političnega življenja.

“Ne moremo si privoščiti, da bi nas delitve iz minulih časov delile še za danes in jutri. Pieteta do žrtev zahteva, da ne bijemo političnih in ideoloških bitk prek njihovih grobov. Nasprotno. Terja voljo in sposobnost za preudarne in odgovorne besede in dejanja,” je v nagovoru izpostavil Kučan.

Dejal je, da si moramo svojo preteklost priznati v vsej njeni celoti, s svetlimi in temnimi platmi: “Dokažimo, da je Slovenija domovina vseh nas, da pripada nam vsem in da vsi nosimo odgovornost za njo in njeno prihodnost. Zaželen in spoštovan mora biti prispevek vsakogar od nas. Šele tako bodo zakoni, politične izjave in simbolna dejanja dosegli spravni smisel.”

“Upor je bil zgodovinsko, politično daljnovidno in državotvorno dejanje. Za vselej nam je določil mesto med narodi, ki so s svojo medvojno opredelitvijo ustvarili temelje sodobnega sveta,” je opozoril. Dodal je, da odločitev za boj proti barbarstvu v Evropi danes ni le sestavina naše demokracije, je tudi temelj naše suverenosti.

Odpor je po njegovih besedah temeljil na globokem prepričanju, da je za narodovo osvoboditev potrebno skupno delovanje političnih in narodovih silnic: “Da ne more biti ideološko pogojen in izključujoč. Zato so se politične skupine znotraj OF tudi uspele zediniti o sodelovanju za osvoboditev.”

“Programska točka, da se vprašanja, ki presegajo okvir osvoboditve, rešujejo po vojni, ko naj bi bila vpeljana demokracija, pa ni bila uresničena. To je ena usodnih napak takratne slovenske politike, ki so vodile do mnogih nesrečnih dejanj med vojno in po njej,” je spomnil.

Po Kučanovih besedah pa je imelo tragične posledice tudi dejstvo, da del takratne slovenske politike ni zmogel moči za odpor okupatorjem in je sprejel njegovo oblast in orožje. Dodal je, da so zločin povojnega nasilja izrecno in večkrat obsodili predstavniki države, obsodili so ga nekdanji partizani.

“Zato ne zdaj in ne pred prihodnostjo z ničemer ni mogoče opravičiti novega netenja sovraštva. Toliko manj z zamolčevanjem ali opravičevanjem zločinov, povzročenih v sodelovanju z okupatorji, ali s poskusi, da bi zgodovinske spore dedov postavili za cilje mladih rodov Slovencev,” je opomnil.

Presežno zlo je po njegovih besedah skrajno surovo zaznamovalo zadnje poglavje te strašne vojne: “Zneslo se je nad vojskami, ki, ujete pod Karavankami, niso hotele položiti orožja. A zaradi nepotvorjenega izročila zanamcem je treba povedati, da vanj nismo bili ujeti in ga nismo zagrešili samo in predvsem Slovenci.”

“Ne nalagajmo si večjega bremena na svojo vest. Dovolj težko je že breme, ki nam ga nalaga resnica, osvobojena ujetosti v ideološke in politične spopade današnjega časa,” je poudaril.

Bivši predsednik republike Kučan pa se je v nagovoru na kratko dotaknil tudi aktualnega političnega dogajanja. Po njegovih besedah je zaupanje v politiko majhno in se samo po sebi ne bo okrepilo: “Politična elita si ga mora zaslužiti in se zanj boriti. Zlasti vlada.”

Kot je dejal, mora vlada pokazati, da si želi razumevanja in podpore ljudi ter mora preveriti svoje načrte skozi javni dialog. “Vsaj prodaji državnega premoženja in nacionalnemu reformnemu programu bi preverjanje z državljani dalo verodostojnost, vladi pa potrebno samozavest,” je še opozoril.

Zbranim na Trgu republike je pozdravne besede namenil tudi ljubljanski župan Zoran Janković. Izrekel je spoštovanje vsem udeležencem NOB in vsem, ki so za svobodo žrtvovali svoja življenja. Poudaril je, da bi se veljalo tudi v sedanjem času zgledovati po vrednotah partizanskega gibanja.

Glede na to, da je Kučan bil v svojih besedah presenetljivo diplomatski, je jasno, da je tokrat umazano delo branjenja komunizma in njegovih zločinov prepustil drugim – raznim turnškom in gorjancem. A sta zato njegova žena Štefka Kučan in predsednik DZ RS Milan Brglez povsem nedvoumno postavila stvari na svoje mesto. V rokah sta namreč držala ponatis komunističnega “slovenskega poročevalca” z diktatorjem Titom na naslovnici. Sporočilnost te ikonografije pa je več kot jasna – v Sloveniji smo še vedno komunisti na oblasti…

Povezani članki: Dnevi grmenja. Po Turnšku v Kočevju, Gorjanc v Postojni nad slovenske osamosvojitelje!!?

Kot sredi sedemdesetih: Tit(o) Turnšek gromovniško opravičeval povojne poboje, udbo in umor Crnogorca!?