In vse to zaradi piva!

Piše: Ana Jud, publicistka

Prosim, aktivirajte spomin in se vrnite na začetek tisočletja, ko je belgijska pivovarna Interbrew želela kupiti Pivovarno Union. Enake apetite je hkrati pokazala Pivovarna Laško. Vemo, kaj se je zgodilo: tedaj vladajoča LDS je zbobnala celotni komite staroekonomistov, z EF-ja potegnila tedaj še zelenca Lahovnika, in ker pamet v Sloveniji nikoli ni bila posebej cenjena, se je Interbrew moral umakniti iz bitke. Slovenci so rekli, da svojega piva ne dajo in pika. Laško je prevzelo Union in podobno čudne zgodbe so se jele dogajati tudi s preostalim gospodarstvom. Varuh konkurence je dremal.

Predstavljajte si, da pojdete na počitnice, hm, recimo v Italijo, kjer vam je sicer všeč in marsikaj je fajn, a kaj ko v neki oštariji naletite na negostoljubnega natakarja, ki vam v fašistični maniri pljune v juho, za nameček pa vam avto počečkajo z zmerljivkami o Balkancih. Se boste še kdaj vrnili tja na počitnice? Ne. V poslu je podobno. Vrsta tujcev je v preteklosti želela začeti z delom v Sloveniji, bile so dobre ponudbe za nakup slovenskih podjetij, a ljudje so se vsakič obnašali kot da so nas tujci prišli zasužnjit, ne pa z nami sodelovat. Slovenci so tujce dobesedno odganjali. Če karikiram, so jim pljuvali v juho in mazali avte.

Mine 15 let, debele krave shujšajo in trpke letine tepejo tukajšnje prebivalstvo. Kaj storiti? V nedogled se ne gre zadolževati. Čeprav bi politika, vajena še starih jugoslovanskih časov, s tem najraje nadaljevala. Tu in tam se komu celo posveti, da bi bilo dobro, če bi odprli vrata in povabili tujce, naj vendarle pridejo, prinesejo denar, kupijo kaj dobrega, lepega, slovenskega, naj investirajo. Sodelujmo. Profitirajmo. Različne nacionalnosti ne smejo biti ovira, saj bivamo na globalnem trgu.

Danes posebej velikega zanimanja za Slovenijo več ni. Cene podjetij so padle, kar se proda, se proda pod ceno … in – na grozo vseh nacionalistov – največ našim prvim sosedom Hrvatom. Kdo bi si pred desetimi leti mislil kaj takega! Ko s pogledom ošvrkem Facebook, ne morem mimo komentatorjev, ki jadikujejo, joooooj, kam so nas politiki pripeljali, vse so razprodali, vse, kar je bilo naše, vse so prodali … in še hujše: prej smo bili »bečki konjušarji«, zdaj nas kupujejo južnjaki (ki so v očeh Slovencev vedno veljali za manjvredne in, sorry, no, v marsičem so to tudi bili – slednje je moja osebna pripomba)!

Strašen jok in stok je nazadnje nastal ob prodaji Žita! Je mar res tako pomembno kdo je lastnik Žita? Ali katerega drugega podjetja? Meni se ne zdi. Pomembno se mi zdi, da bo lastnik s podjetjem gospodaril dobro, skrbno, da bo vlagal v napredek in razvoj, da bo pošteno plačeval in nagrajeval zaposlene – in to vse, od najnižjega do najvišjega kadra –, ter da bo deloval po uzakonjenih pravilih. Če je lastnik Američan, Belgijec, Romun, Hrvat ali Venezuelec, je popolnoma vseeno. Lahko je tudi Marsovec. Ali Slovenec. Žal se Slovenci do danes niso izkazali kot narod s smislom za tržno ekonomijo. Razen častnih izjem.

Vem, da bom sedaj požela ovacije pljunkov, a kljub temu: bogati Katar (prosim, uporabite Google, da ne boste mislili, da gre spet za neko zakotno ISIS državo), je prispeval kopico milijonov za džamijo v Ljubljani. To je za Slovenijo orjaška priložnost! Okrepiti diplomatske odnose s Katarjem in jih prepričati naj investirajo še več! Čim več! V čim več! Radi imejmo Katar. Oni imajo denar! Gradili bodo slovenski delavci, e, to so nova delovna mesta! Kaj si kdo misli o džamiji, ni pomembno. Marsikomu ni všeč cerkveni zvonik, pa se vseeno ne repenčite toliko (da tega, kako mafijska država je Vatikan, niti ne omenjam!). Saj meni tudi ni všeč tista čudna črno-roza stavba na križišču Celovške in Tivolske, da črne vdove v kateri domuje Delo niti ne omenjam, sploh pa … oh, tista nagravžna škatla, ki se ponoči prav kurbirsko sveti, v njej pa domuje Pivovarna Union … ups, sem mar omenila Union?

Po letih pivovarskega ravsa je v naše kraje prišel največji evropski pivovar Heineken, kupil Laško (in s tem tudi Union) in kar naenkrat so vsi srečni. Nikogar več ne moti, da pivo ni slovensko. Tista rdeča zvezda je še meni všeč. Pomislite, koliko zdrah bi si prišparali, če se pred 15 leti ne bi tega presnetega slovenskega piva oklepali kot pijanci plota. Enako velja za vse drugo. Mercator, Žito, Telekom … ja, ta misel naj od tega trenutka dalje postane vaša mantra. Vse dokler ne bo prodano še zadnje slovensko podjetje. Za vekomaj.