Družine v Sloveniji so v povprečju tričlanske

Statistični podatki kažejo, da je v Sloveniji več kot pol milijona družin, v povprečju so tričlanske. V zadnjih letih se je najbolj povečalo število zunajzakonskih skupnosti. Za Slovenijo je značilno, da otroci pozno zapuščajo izvorne družine, največ tistih, ki so že zaposleni, pa ostaja v enostarševskih družinah.

V Sloveniji je bilo v začetku leta 2011 567.347 družin, v njih pa je živelo 81 odstotkov prebivalcev države, navaja državni statistični urad.

Najpogostejši tip družine je bil zakonski par z otroki. V to skupino je sodilo več kot 237.000 družin. Vendar pa se število takih družin številčno zmanjšuje že tri desetletja.

V zadnjih letih se je najbolj povečalo število zunajzakonskih skupnosti, v katerih se je rodila že več kot polovica otrok.

Vsaka četrta družina je bila enostarševska. V 76 odstotkih vseh družin je živel vsaj en otrok, ki je bil v povprečju star 18,6 leta. V največji družini je živelo 13 otrok, sicer pa je bilo v družini z otroki povprečno 1,56 otroka.

Moški več v službi, a veliko manj gospodinjijo

V letu 2011 je bilo družin, v katerih sta bila oba zakonca oz. partnerja zaposlena, 44 odstotkov, družin, v katerih je bil vsaj en brezposeln, pa je bilo sedem odstotkov. Le med družinami z otroki je bilo 58 odstotkov takih, kjer sta bila zaposlena oba zakonca oz. partnerja, odstotek pa je bilo takih, kjer sta bila brezposelna oba.

Med družinami brez otrok so prevladovale takšne, kjer sta bila oba zakonca oz. partnerja upokojena (takih je bilo 53 odstotkov), v 16 odstotkih družin brez otrok pa sta bila oba zakonca oz. partnerja zaposlena.

Moški so leta 2010 v običajnem tednu za svoje osnovno delo porabili povprečno 42 ur, ženske pa 40 ur na teden. Za prosti čas so moški porabili 27 ur, ženske pa 21 ur na teden.

Moški so za gospodinjska dela, varstvo otrok in podobno v običajnem tednu porabili povprečno 11 ur na teden oz. precej manj časa kot ženske, ki so povprečno porabile 24 ur na teden.

Za prostočasne aktivnosti, nakup oblačil, osebno nego, cigarete in alkoholne pijače so moški porabili zase več denarja na mesec kot ženske, in sicer v povprečju 116 evrov na mesec. Ženske so zase porabile povprečno 95 evrov na mesec.

Za otroke, ki so bili stari manj kot 16 let in so živeli v gospodinjstvu, so moški porabili povprečno 178 evrov na mesec, denimo za šolsko malico, vrtec, aktivnosti v prostem času, obleke in igrače. Ženske so v ta namen porabile povprečno 190 evrov na mesec.

Partnerja najbolj uravnoteženo sprejemata odločitve o večjih nakupih

Partnerja sta bila zelo uravnotežena pri odločanju o večjih nakupih trajnih dobrin, kot so bela tehnika, gospodinjski aparati in večji kosi pohištva, saj je kar 88 odstotkov vprašanih izjavilo, da o tem odločata oba enakovredno.

Tudi pri sprejemanju pomembnih odločitev, kot so odločitve glede otrok, poroke, službe in selitve ter finančne odločitve, je bilo odločanje zelo uravnoteženo. Tako je namreč odgovorilo 86 odstotkov vprašanih.

Sprejemanje odločitev glede pomembnih izdatkov za otroke je bilo pri 82 odstotkih razporejeno enakovredno med partnerjema, odločanje o uporabi prihrankov pa je bilo med partnerjema uravnoteženo pri 77 odstotkih vprašanih.

Enostarševske družine med socialno najbolj ogroženimi, pomagajo zaposleni otroci

Za Slovenijo je značilno, da otroci pozno zapuščajo svoje izvorne družine: v letu 2011 so trije od štirih otrok v starosti od 18 do 26 let še vedno živeli v svoji prvotni družini. 60 odstotkov od teh se je še izobraževalo, vsak četrti pa je bil že zaposlen. Največ zaposlenih otrok je živelo v enostarševskih družinah.

Pod pragom tveganja revščine je leta 2013 živelo 30 odstotkov oziroma 21.000 enostarševskih družin. Živele so v slabših stanovanjskih razmerah in so si težje kot ostale družine privoščile počitnice in nepričakovane izdatke; skoraj polovica jih je težko preživela s svojimi prihodki.

Raznolikost družin v Sloveniji pa še ne pomeni, da vse družine uživajo enake pravice, ob tem opozarjajo v Zvezi prijateljev mladine Slovenije. Izpostavljajo še, da je treba zagovarjati pravice vseh otrok ne glede na spolno usmerjenost njihovih staršev.

Generalna skupščina Združenih narodov je 15. maj razglasila za mednarodni dan družin leta 1993, da poudari pomen, ki ga mednarodna skupnost namenja družinam, njihovi podpori in ozaveščenosti o njihovem položaju v sodobni družbi. (sta)