Dosmrtni predsednik nekdanje Jugoslavije Josip Broz Tito je umrl na današnji dan pred 35 leti v kliničnem centru v Ljubljani. Razprave o vlogi vodje jugoslovanskih partizanov med drugo svetovno vojno in dolgoletnem voditelju jugoslovanskih komunistov niso potihnile, četudi so dozorele generacije, ki so bile rojene po njegovi smrti.
Združenje antifašističnih borcev krapinsko-zagorske županije se bo danes zbralo ob Titovi rojstni hiši v Kumrovcu, vasi na meji med Hrvaško in Slovenijo. Žalno slovesnost bodo začeli s prižigom siren natanko ob 15.05, uri, ko je pred 35 leti v ljubljanskem kliničnem centru umrl nekdanji predsednik. Takrat je imel 88 let.
Sledila bo hrvaška himna, polaganje vencev in nagovori povabljencev. Napovedan je prihod številnih predstavnikov in delegacije podružnic društev antifašističnih borcev s Hrvaške.
To bo ena redkih prireditev ob obletnici smrti “največjega sina narodov in narodnosti Jugoslavije” na Hrvaškem, ker Tito že dolgo ni več popoln in nesporen heroj, kot je sliko o njemu gradila komunistična propaganda in historiografija. Kult osebnosti so nadomestile nacionalistične razlage.
Tudi v sosednji državi 35 let po Titovi smrti njegovo politično delovanje ni dovolj znanstveno relevantno raziskano niti ni do konca preučena njegova kompleksna politična, zgodovinska in družbeno-kulturna dediščina. Titovo ime izkoriščajo tako njegovi pristaši kot nasprotniki. Njegovo vlogo v zgodovini predstavljajo pavšalno kot črno ali belo ter jo uporabljajo za ideološke boje med levico in desnico. Spomin njegovega imena danes deli tiste, ki jih je nekoč združeval.
Njegovi privrženci še naprej izpostavljajo Titove dosežke, kot so zmagoslavni antifašistični boj, vključno z vrnitvijo Istre, Dalmacije in otokov v matično državo, upor proti nekdanjemu sovjetskemu voditelju Stalinu ter ustanovitev Gibanja neuvrščenih.
Pri tem v ospredje postavljajo sistem samoupravljanja, bratstvo in enotnost narodov bivše skupne države, tedanji občutek varnosti, brezplačno šolstvo in zdravstvo ter možnost prostega potovanja po svetu, o čemer so v državah za železno zaveso lahko samo sanjali.
Nasprotniki so prepričani, da je bil Tito komunistični diktator in zločinec, ki je odgovoren za množične povojne poboje, politično motivirane umore tudi svojih najbližjih sodelavcev, kot tudi zapiranja in trpinčenja političnih nesomišljenikov. Slednji Brozu očitajo tudi življenje na visoki nogi, dušenje reformnih sil in precejšnjo zadolžitev države,
Na Hrvaškem mu še posebej zamerijo, da ni bil dovolj “velik Hrvat” ter da je nasprotoval hrvaški državnosti. Za HDZ in desne stranke je Tito simbol Jugoslavije in komunizma, zato so njegovo ime izbrisali z mnogih trgov in ulic na Hrvaškem. HDZ je napovedala, da bodo Tita pregnali iz javnega življenja Hrvaške. Nasprotujejo tudi Trgu maršala Tita v Zagrebu.
Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović je mesec dni po vstopu na Pantovčak umaknila Titov doprsni kip, ki ga je v predsedniškem uradu postavil prvi hrvaški predsednik Franjo Tuđman. Več kot 100 umetniških del in drugih predmetov iz časov nekdanjega jugoslovanskega predsednika je izročila muzeju v Kumrovcu.
Josip Broz se je rodil v Kumrovcu Hrvatu Franju Brozu in Slovenki Mariji Javoršek maja 1892. Obstaja več datumov njegovega rojstva, na koncu pa je uradno obveljal 25. maj. Tako je bilo zapisano v času, ko je služil avstroogrsko vojsko.
Po drugi svetovni vojni se je ta datum v maniri kulta osebnosti slavil kot dan mladosti. Z njim je bila povezana štafeta mladosti, med katero so več kot štiri desetletja po celotni državi mladinci prenašali štafetno palico in jo izročili državnemu vodji na sklepni slovesnosti v Beogradu.
Današnje obletnice smrti se bodo danes spomnili tudi redki preživeli Titovi soborci in privrženci z vseh koncev nekdanje skupne države, ki tradicionalno obiskujejo njegov grob v prestolnici tedanje SFRJ v Beogradu.
Josip Broz počiva v Hiši cvetja na Dedinju v grobu brez komunističnih obeležij. Grob je doslej obiskalo več kot 20 milijonov domačinov in tujcev.
Vodjo jugoslovanske države in partije so sicer pokopali 8. maja 1980 med sedemdnevnim državnim žalovanjem. Glede na uradne podatke je bilo na pogrebu 209 voditeljev in kronanih glav iz 107 držav z vsega sveta. (sta)

Prvi članek na politikisu, ki je napisan informativno, brez nabijanja. Tito je vseeno del naše zgodovine(takšne ali drugačne).
Teslo mamino….še nikogar nisem srečal, ki bi mu šlo slabo za časa Tita…
Pravite diktator? Diktatura je ustvarjala podjetja, demokracija pa jih uničuje. V diktaturi smo živeli dostojno, v demokraciji pa smo ratali hlapci.
Diktatura (Jugoslavija) je imela manj dolga kot ga ima demokratična Slovenija. Diktatura je red, demokracija pa anarhija.
In kje je boljše živeti v diktaturi ali v demokraciji?
Tito je bil največji državnik.
Zakaj zavajate še na Politkisu?????
Walter weis…
Sploh pa je bil morilec, ponarejen vladar vključno s pogrebom. Njegov sef pa, ko sračje gnezdo, ki krade vse kar se sveti. Človek je bil milo rečeno psiho bolnik. Kako bolni so šele tisti, ki vidijo v njem državnika.
Da sedaj rušijo vse, je čista partizansko kučanova opredelitev ker vejo, da se je njihov čas iztekel. Če ne bodo oni na oblasti, kar je gotovo ne bodo imeli niti podjetji…itd.
KDO si potem lasti vas? Ki vpijete tito? Bolniki!
Pa še to, Tovarne so bile postavljene z vašimi rokami. Uničene pa z njihovimi krvavimi rokami. Pa tako lepe plave očke ima.