SDS za transparenten bančni sistem, levičarji pa bi še vedno želeli na veliko zapravljati davkoplačevalski denar!

Kot je v imenu predlagateljev pojasnil Marko Pogačnik (SDS), so se v poslanski skupini SDS za ponovno vložitev predloga spremembe zakona o bančništvu odločili, ker je Slovenija že dvakrat na račun davkoplačevalcev sanirala bančni sistem. Zadnja sanacija je stala več kot pet milijard evrov.

“V SDS ocenjujemo in smo hkrati prepričani, da bi bilo pošteno do davkoplačevalcev, da bi izvedeli, za kakšne namene se porablja njihov denar,” je poudaril.

Po Pogačnikovih pojasnilih predlagana sprememba omogoča DZ pridobitev ustreznih podatkov, ki bodo omogočili sprejetje učinkovite bančne zakonodaje, s katero se bo preprečilo nepravilnosti in neučinkovitosti v bančnem sistemu. Cilj je tudi razkritje odgovornosti tistih, ki so sodelovali pri podeljevanju posojil brez ustreznih jamstev, kadar je banka prejela državno pomoč ali je predmet ukrepov za krepitev stabilnosti bank.

“V SDS se zavedamo pomembnosti tajnosti in zaupnosti bančnih podatkov, vendar smo prepričani, da bi v primeru, ko je vključen davkoplačevalski denar, zakonodaja morala omogočati vpogled v določen del podatkov,” je še dejal Pogačnik.

Državni sekretar na finančnem ministrstvu Metod Dragonja je poslance spomnil, da je DZ konec marca sprejel nov zakon o bančništvu, ki bo začel veljati 13. maja, zato bi s strani SDS predlagane spremembe veljale le, če bi bil predlog zakona uveljavljen pred tem.

Vlada sicer spremembe zakona, ki so jo pripravili v SDS, ne podpira, saj meni, da je obstoječa ureditev ustrezna, organom odkrivanja in pregona pa omogoča razkritje podatkov, ki jih potrebujejo za ugotavljanje odgovornosti v primeru nepravilnosti pri bančnem poslovanju.

Kot je še poudaril Dragonja, predlog SDS ne določa pogojev, pod katerimi lahko DZ ali njegovo delovno telo zahteva posredovanje informacij. “Vsak poseg v bančno tajnost bi namreč moral biti podvržen natančnim pravilom in pogojem, ki bi morali biti izpolnjeni ter vezani na dejanske pristojnosti DZ,” je dodal.

Predlagani spremembi so podporo napovedali le v SDS in NSi. DZ mora sprejeti ustrezno zakonodajo za odkritje odgovornih pri podeljevanju posojil brez ustreznih jamstev v bankah, ki so bile deležne pomoči države, je poudarila Suzana Lep Šimenko (SDS).

“Končni račun za slabo in nezakonito upravljanje bank in neustrezno opravljeno nadzorno funkcijo s strani Banke Slovenije je bil izstavljen davkoplačevalcem,” je poudaril Jernej Vrtovec (NSi) in dodal, da po veljavni zakonodaji ne državljani ne poslanci nimajo pravice izvedeti, čigav “zapitek plačujejo”.

V ostalih poslanskih skupinah predlogu niso naklonjeni. Kot je ocenil Matej T. Vatovec (ZL), je sprememba napisana tako, da omogoča strankarsko manipuliranje s tajnimi bančnimi podatki.

S tem se je strinjala tudi Alenka Bratušek (ZaAB), ki je spomnila, da je ustavno sodišče o razkritju podatkov svoje že povedalo. “Danes naj bi uzakonili protiustavno rešitev,” je dodala.

Poslanec SMC Dušan Verbič je ocenil, da bo z majem uveljavljen nov zakon to področje dovolj dobro uredil in uzakonil obseg dostopa do zaupnih podatkov na način, da se organom odkrivanja in pregona vedno zagotovi njihova neposredna in hitra pridobitev.

Po mnenju Uroša Prikla (DeSUS) bi predlagano razkritje zaupnih podatkov pomenilo nesorazmeren poseg v bančno tajnost, medtem ko je poslanec SD Janko Veber ocenil, da je obravnava predloga SDS brezpredmetna, saj bo maja začel veljati nov zakon, predlog SDS pa se nanaša na starega oz. trenutno veljavnega. (sta)