Nekateri slovenski pravniki so že “trdi” zaradi Titove dolge sence

Slovenski pravniki z avstrijske Koroške tudi kritizirajo, da poročilo številne člane društva nepreverjeno in nedokazano povezuje z “ekstremizmom in celo s terorističnimi sumi”.

“V pravni državi izsledke policijski preiskav preverja tožilstvo in jih nato posreduje pristojnim sodiščem. V poročilu z naslovom Titova dolga senca so razsodbe neodvisnih sodišč predstavljene kot neverodostojne, navedbe neznanih informantov pa kot dejstva,” je v pisnem odzivu zapisalo omenjeno društvo, ki tudi ocenjuje, da so številne trditve in navedbe tožljive, od vsakega posameznika, ki je naveden v poročilu, pa je odvisno, ali se bo odločil za tožbo.

“Vsak posameznik mora sam poiskati odgovor na vprašanje, ali je smiselno vlagati energijo v dolgoletne pravne spore in ali ni to prav cilj naročnikov poročila Titova dolga senca.”

Hkrati so v odzivu omenili, da je objavo domnevnih poročil Udbinih vohunov omogočil tudi notranjepolitični spor v Sloveniji, ko je želel Janez Janša, tudi sam vpleten v kazenski postopek, profitirati na podoben način v konfliktu s takratnim predsednikom Danilom Türkom.

“Za to sosedsko pomoč iz matične države se zahvaljujemo,” so še zapisali v društvo, kjer so tudi izrazili upanje, da objava omenjenega poročila ne bo imela negativnih posledic na začeti proces premagovanja sporov znotraj narodnih skupnosti.

Avstrijska zgodovinarja sta minulo sredo v Celovcu predstavila omenjeno poročilo, v katerem ugotavljata, da je bila v vrsto teh napadov vpletena tedanja jugoslovanska tajna služba Udba.

Gre za poročilo zgodovinske komisije avstrijske Koroške, ki sta jo leta 2010 ustanovila deželna vlada in deželni zbor avstrijske Koroške. Poročilo obsega 800 strani, na koncu pa sta se pod njega podpisala Wilhelm Wadl in Alfred Elste, medtem ko se je Hanzi Filipič že leta 2012 umaknil.

Kot sta Wadl in Elste povedala ob sredini predstavitvi poročila v deželnem arhivu v Celovcu, sta preučevala predvsem napade na avstrijskem Koroškem v 70. letih, ki so se razplamteli po zaostritvi spora glede dvojezičnih krajevnih tabel – od napadov na spomenike, ki so jih postavile brambovske organizacije, in napadov na partizanske spomenike pa vse do bombnega napada na muzej v Velikovcu leta 1979, ko so bili ranjeni kustos muzeja in dva napadalca.

Pri tem sta preučila številne dokumente, do katerih sta prišla predvsem v Arhivu Slovenije, medtem ko je Wadl opozoril, da sta imela omejen dostop do avstrijskih dokumentov. K sodelovanju sta povabila tudi številne politične osebnosti iz tistega časa, a so večinoma sodelovanje zavrnili.

Zgodovinarja sta v poročilu več domnevnih storilcev, prič in političnih protagonistov tudi poimensko navedla. Kot je povedal Wadl, sta se za to odločila, da bi se izognila “špekulacijam, sumom in subjektivnim mnenjem”, pa tudi zaradi možnega znanstvenega preverjanja. Opozorila sta, da sta v arhivih Udbe odkrila tudi nekatere še danes javne osebnosti na avstrijskem Koroškem.

O poročilu bo zdaj razpravljal tudi deželni parlament. Svobodnjaki (FPÖ) so že menili, da bi morali zahtevati odškodnino za napade od Slovenije in Srbije.

Deželni glavar avstrijske Koroške Peter Kaiser je sicer za avstrijsko tskovno agencijo APA menil, da je treba upoštevati časovno dimenzijo in da so danes odnosi med Slovenijo in Avstrijo, ki sta skupaj v Evropski uniji, povsem drugačni kot pred 35 leti. “Danes imamo konsenz namesto konfrontacije,” je dejal.

Povezani članek: Avstrijska zgodovinarja: Bombne napade na avstrijskem Koroškem organizirala Titova Udba