Milan Kučan: “Počutim se kot živi muzej.” (88)

»Počutim se kot živi muzej. /…/ Druga stvar je, kako bodo film ocenjevali tisti, ki jim jaz nisem všeč.«

Predpremiera dokumentarnega filma z naslovom 20 let Slovenije: Portret Milana Kučana, Kinodvor, osrednji slovenski mediji, 16. junij 2011

Televizija Slovenije je v letu, ko smo obeleževali 20. obletnico samostojne Slovenije, posnela dokumentarni portret prvega predsednika Slovenije Milana Kučana. Dokumentarni film avtorice Mojce Šetinc Pašek z naslovom 20 let Slovenije: Portret Milana Kučana je bil premierno predstavljen v ljubljanskem Kinodvoru.

Na predpremieri dokumentarnega filma o Kučanu so bili poleg Milana in Štefke Kučan, avtorice Mojce Šetinc Pašek ter direktorja TVS Janeza Lombergarja in generalnega direktorja RTV Slovenija Marka Filija, tudi vidni Kučanovi podporniki Katarina Kresal, Zoran Jankovič, Miran Potrč, Jurij Gustinčič, Janez Kocijančič, Vika Potočnik, Drago Isajlovič, Božo Repe.

Kučan je pričakovano pompozno ocenil svoje lastno delo in lik, ki ga je postavil kar pod »muzejsko varstvo«, in se je hkrati upravičeno spraševal, kako bodo njegov filmski portret ocenjevali tisti, ki z njim ne delijo njegovega političnega pogleda na svet. To je začutila tudi Šetinc Paškova iz Šetinčevega prolevičarskega medijskega klana, ki je pred predpremiero dejala: »Upam, da ni splavospev gospodu Kučanu.« A ravno to je v glavnini njen dokumentarec bil, oziroma še več: Kučana prikazati kot največjega slovenskega osamosvojitelja (»nesporno je, da je Kučan prevzel izvedbo slovenske osamosvojitve« – prosto po Paškovi) in celo demokrata (!).

Janez Janša je pet dni kasneje, ko je dokumentarec o Kučanu predvajala nacionalka preko Twitterja sporočil svoje mnenje: »Milan Kučan si je film naročil kar pri svojih nekdanjih apartčikih. Kako je že rekel predsednik Türk? : zaslugarska navlaka?« Janša je imel prav, pri ustvarjanju tega dokumentarca je sodeloval preverjen novinarski in zgodovinarski kader. Mojca Pašek Šetinc in Božo Repe sta bila garancija, da bo ta film »stal« tako, kot bi moral stati v prejšnjem komunističnem sistemu – ideološko primeren in režimsko kompatibilen.