Vajgl: “Stanje v Makedoniji je alarmantno, soodgovorna tudi EU”

Makedonija ima status kandidatke za članstvo že od decembra 2005 in je med državami kandidatkami svojo zakonodajo doslej v največji meri uskladila s pravnim redom EU. Evropska komisija v poročilu za 2014 že šesto leto zapored poziva k začetku pristopnih pogajanj s to državo.

Podobno Evropski parlament v tokratnem poročilu že devetič zapored poziva k takojšnjemu začetku pogajanj – sicer bo pod vprašajem kredibilnost širitvene politike EU, krepijo se notranje napetosti, ogrožena lahko tudi stabilnost regije.

Pogajanja ne stečejo, ker zelene luči za to ne prižge Svet, ta pa je ne prižge zaradi nasprotovanja Grčije. Kljub letom diplomatskih prizadevanj spor med Atenami in Skopjem glede imena Makedonije še vedno ni rešen.

Dvostranska vprašanja, kot je vprašanje imena, ne smejo preprečevati začetka pogajanj. Državi ga morata reševati ločeno, a časovno gledano rešiti še pred zaključkom pogajanj, glede tega pravi Vajglovo poročilo.

“Evropa je sistemsko kriva, ker dopušča ta absolutno nekonstruktiven princip veta ene države,” je v pogovoru za STA v torek opozoril Vajgl, ki je prepričan, da EU preprosto mora najti izhod. “Če se 27 držav strinja, da se pogajanja začnejo, zaradi ene pa se ne, potem je tu nekaj hudo narobe.”

“EU mora uporabiti svoje vzvode, tudi ko gre za pritisk na Grke. Mi smo Grkom jasno pripisali veliko soodgovornost za sedanje stanje. Tudi dejstvo, da Makedonija ne napreduje pri približevanju EU, je generiralo razloge za sedanjo krizo.”

Državo namreč pretresa globoka politična kriza. Med vlado premiera Nikole Gruevskega in vodjo opozicijskih socialdemokratov Zoranom Zaevom letijo očitki o zlorabah, kršitvah zakonov, ustave, človekovih pravic in svobode medijev, med drugim o pripravljanju državnega udara in sistematičnem prisluškovanju na tisoče ljudem, tudi novinarjem.

Obenem opozicija že vse od lanskih parlamentarnih volitev, ki naj bi jih zaznamovale prevare, bojkotira delo parlamenta.

Po oceni Vajgla ima kriza dva vidika. Na eni strani so obtožbe, s katerimi se morajo ukvarjati pravosodje in organi pregona – kar bo sicer težko, saj so ti v aferi sami tarča hudih očitkov. Drugi vidik pa je političen in tu “ne gre drugače, kot da se opozicija vrne v parlament”.

“Država brez parlamenta ni demokratična država,” opozarja. Tudi v poročilu, o katerem bodo poslanci glasovali danes, je zapisal, da je polno delovanje parlamenta predpogoj demokracije, odgovornost za to pa je tako na koaliciji kot opoziciji.

V poročilu Vajgl poziva k bolj aktivnemu angažmaju EU v Makedoniji in visoko zunanjepolitično predstavnico Federico Mogherini, naj pripravi nove pobude za rešitev spora glede imena.

“Makedonci sami, v stanju, v kakršnem so, tega ne bodo mogli rešiti. Potrebujejo pomoč, ali v obliki mediacije ali vsaj pri vzpostavljanju dialoga, iskanju izhoda iz slepe ulice,” je ocenil za STA.

Na vprašanje, ali verjame, da se lahko stvari na poti Makedonije v EU po vseh teh letih sedaj končno pomaknejo naprej, je opozoril, da so problemi v Makedoniji večplastni in imajo korenine tudi v neurejenih medetničnih in medsosedskih sporih.

“In vemo, da se iz tega lahko rodi resna varnostna in politična kriza, ki ne bo le makedonska, ampak regionalna. Celo okolje danes v Evropi nam sporoča, da si ne moremo privoščiti implozije neke države v tej regiji. To je moj argument.”

Poročilo je sicer tudi kritično do Makedonije – med drugim kot problematična izpostavlja področja sodstva in svobode medijev, svari pred politizacijo institucij vladanja in pomanjkanjem političnega dialoga, opozarja na medetnične napetosti ter jo poziva k manj ideološki interpretaciji zgodovine in izboljšanju odnosov s sosedami.

Poleg tega je Vajgl glede spora z Grčijo za STA menil, da “mora tudi makedonska stran pokazati nekaj več fleksibilnosti, modernosti, pragmatičnosti pri iskanju rešitve” ter da je “preobremenjena z nekimi historičnimi ali psevdohistoričnimi pogledi, ki seveda iritirajo sosede”.

V torkovi razpravi so pozdrave poročila, čestitke Vajglu in pozive k začetku pogajanj pričakovano spremljale jezne besede vidno ogorčenih poslancev iz Grčije.

Poleg ostrih kritik na račun stanja v Makedoniji in poudarjanja, da začetek pristopnih pogajanj pred rešitvijo imena ne pride v poštev, je Grke posebej razburilo dejstvo, da je Vajgl namesto mednarodno priznanega izraza “Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija” govoril kar o “Makedoniji”. Vajgl jim je na te očitke odgovoril, da je pod tem imenom njegova država pač priznala Makedonijo.

Tanja Fajon (S&D/SD) je bila v razpravi zelo kritična do trenutnih razmer v Makedoniji – demokracija je načeta, morala politikov vprašljiva, cveti korupcija, ni svobode medijev, terjati moramo spremembe, je poudarila. Nasprotno je Milan Zver (EPP/SDS) državo ocenil kot uspešno in od Aten zahteval, da “odprtih vprašanj (…) ne povezuje več z makedonsko evropsko potjo”. (sta)

 (fotografija je simbolična)