V DZ več kot 80.000 podpisov za pobudo referenduma o noveli zakona o zakonski zvezi

Primc je v izjavi novinarjem pred državnim zborom spomnil, da je referendum na to temo že bil. Zato v koaliciji Za otroke gre! trdno verjamejo, da se bodo državljani še enkrat množično odzvali in bo referendum kljub kvorumu za njegovo veljavnost uspel.

“Žal nam je, da se moramo o tej temi po treh letih ponovno odločati,” je dejal Primc. Zato upajo, da bo tokratni referendum to temo za nekaj časa umaknili z dnevnega redna. A ne umaknil v smislu, da se ne bi uredile socialne pravice istospolnih partnerjev, pač pa tako, da se ne bi več znova in znova kratile temeljne pravice otrok in staršev, je poudaril Primc.

Sovoditeljica koalicije Za otroke gre! Metka Zevnik je izrazila zadovoljstvo zaradi zbranih podpisov in dejala, da je nastala vseslovenska koalicija. Spomnila je, da jih je bilo ob ustanovitvi pred 18 dnevi 200; “12 dni pozneje nas je bilo na shodu 8500, po petih dneh nas je več kot 80.500,” je pojasnila. Ljudje so jim po njenih besedah sporočili, da podpirajo, da imajo otroci “mamo in očeta in ne starša ena in starša dva, da imajo dedka in babico in ne starega starša ena in starega starša dva”.

V pobudi za referendum so po besedah Zevnikove navedli nasprotovanje več vsebinam: od posvojitev otrok v istospolne skupnosti pa do tega, da bodo v šolah lahko v skladu z zakonom začeli pripravljati otroke na homoseksualno družino. Prav tako ustava govori o pravicah otrok, ki pa so jim z novelo zakona kršene, je Zevnikova nanizala nekaj argumentov v pobudi.

Na novinarski komentar, da takšne družine danes že obstajajo, je odgovorila, da ne obstajajo “kar tako povprek”. Pač pa gre za majhno število družin, v katerih je eden od staršev biološki oče ali mati, posvojitev otroka pa je bila možna s strani drugega partnerja.

“Teh otrok je zelo malo, ravno zato, ker se mora drugi od bioloških staršev odpovedati otroku ali pa mora biti pokojni,” je pojasnila Zevnikova. Na vprašanje, ali bi splošna pravica istospolnih parov do posvojitve otroka omogočila številčne posvojitve, pa je odgovorila s pojasnilom, da je čakajočih parov za posvojitev danes okoli 600. Slednjim se bo pridružila še večja skupnost, medtem ko je možnosti posvojitev dokaj malo.

Zevnikova sicer meni, da istospolni par lahko dobro in z ljubeznijo vzgaja otroka, da pa ne moreta dva moška nadomestiti matere, niti dve ženski očeta. “To se pri vzgoji otrok vidi kot temeljno za njihovo identiteto,” je poudarila.

Primc pa je še izpostavil, da predlagana novela zakona v ničemer ne izboljšuje in ne spreminja položaja otrok, ki že živijo v istospolni skupnosti.

Predstavnike koalicije Za otroke gre! je na vhodu v državni zbor pozdravila predsednica NSi Ljudmila Novak.

Novela zakona registrirano istospolno partnersko skupnost v vseh elementih izenačuje z zakonsko zvezo, ki je po novem določena kot življenjska skupnost dveh oseb, ne glede na spol. S tem pa tudi za istospolne partnerske skupnosti prinaša enake pravne, ekonomske in socialne posledice, kot jih ima zakonska zveza ali zunajzakonska skupnost dveh oseb različnega spola. Med njimi je tudi možnost posvojitve otrok, ki je bila med nasprotniki tako v parlamentarni razpravi kot v delu civilne družbe najbolj kritizirana.

Če je s podpisi vse v redu, mora predsednik DZ določiti rok, v katerem se zbirajo podpisi volivcev za zahtevo referenduma. Zahteva mora biti podprta z najmanj 40.000 podpisov.

Če je vložena takšna zahteva, mora državni zbor referendum razpisati. Če pa meni, da bi z odložitvijo uveljavitve zakona ali zaradi zavrnitve zakona lahko nastale protiustavne posledice, lahko zahteva, naj o tem odloči ustavno sodišče. Ustavno sodišče nato presodi, ali bi bila izvedba referenduma v skladu z ustavo.

Ustavne spremembe, sprejete maja 2013, med drugim prepovedujejo razpis referenduma o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali drugo protiustavnost.

V javnosti je tako prisotna dilema, ali bi bil referendum glede izenačitve pravic istospolnih parov dopusten. Tudi ugotavljanje pravnikov glede tega naj bi bilo različno.

Za veljavnost referenduma so po ustavnih spremembah pogoji zaostreni. Zakon je na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volivcev.

Državni svet bo danes odločal tudi o vetu na novelo zakona o zakonski zvezi. Če ga bo izglasoval, bo DZ moral še enkrat odločati o zakonu, za njegovo potrditev pa bo potrebnih najmanj 46 poslanskih glasov. (sta)