Pred 25 leti se je Litva odcepila od Sovjetske zveze
Na današnji dan pred 25 leti je Litva kot prva tedanja republika Sovjetske zveze razglasila svojo neodvisnost, s čimer je pripomogla h kasnejšemu dokončnemu razpadu Sovjetske zveze, katere del je bila od leta 1944. Prvič se je izpod okrilja Rusije Litva izvila leta 1918.
Pot Litve v ponovno samostojnost pred 25 leti ni potekala gladko. Ko je litovski parlament s 124 glasovi za in šestimi vzdržanimi izglasoval samostojnost Litve, so nastale velike napetosti z Moskvo. Takratni sovjetski voditelj Mihail Gorbačov je razglasil gospodarsko blokado Litve in jo pozval, naj se vrne pod okrilje Sovjetske zveze.
Ni ostalo samo pri grožnjah. 13. januarja 1991 je v t. i. vilniuški krvavi nedelji ob vdoru sovjetskih tankov umrlo 14 protestnikov.
Sovjetska zveza je neodvisnost Litva priznala šele septembra 1991. Prva je Litvo 11. februarja 1991 priznala Islandija. Od leta 2004 je Litva članica EU in zveze Nato, v začetku letošnjega leta je postala tudi 19. članica evroobmočja.
Ob letošnji obletnici so v litovskem parlamentu pripravili razstavo, na kateri so prikazani zgodovinski mejniki litovske samostojnosti in ključni dogodki po odhodu iz Sovjetske zveze.
“Želeli smo prikazati pot v svobodo in zgodbo o uspehu zadnjih 25 let,” je za nemško tiskovno agencijo dpa dejal kustos razstave Zydrunas Maciukas. Zanj 11. marec 1990 predstavlja “ponovno rojstvo sodobne litovske države” in je eden ključnih dogodkov litovske zgodovine 20. stoletja.
“Sprejeli smo odločitev, ki je izhajala iz nas samih in je odražala željo ljudi. Bila je vrhunec naših prizadevanj za demokracijo in pravico do samoodločbe. Litva je želela ponovno živeti kot samostojna država, to pa je bil izziv tako za Sovjetsko zvezo kot Zahod,” je ocenil Vytautas Landsbergis, ki je vodil sejo litovskega parlamenta, na kateri so sprejeli odločitev o samostojnosti.
Veselje ob obletnici pa v Litvi ponovno spremlja strah pred morebitnimi novimi ozemeljskimi težnjami Kremlja. Odnosi med Rusijo in Zahodom so v luči ukrajinske krize v Litvi v ospredju. Dogodki na vzhodu Ukrajine so pri Litovcih obudili strah pred vrnitvijo v čase Sovjetske zveze in tudi zaradi tega je morda Litva eden od najglasnejših kritikov Moskve in velik zagovornik okrepljene prisotnosti Nata v baltskih državah.
V nasprotju z Latvijo in Estonijo je ruska manjšina v Litvi zelo majhna. Meji pa država na rusko enklavo Kaliningrad. Litovska predsednica Dalia Grybauskaite je tako nedavno na münchenski varnostni konferenci posvarila pred “veliko koncentracijo vojaške moči” v Kaliningradu.
Podobnega mnenja so očitno tudi njeni sonarodnjaki, saj je v lanski javnomnenjski raziskavi večina vprašanih Litovcev dejala, da Rusija ogroža njihovo državo.
Neposrednega napada Rusije vlada v Vilniusu sicer ne pričakuje, a kljub temu je država povečala obrambni proračun, ponovno uvedla vojaško obveznost, ministrstvo za obrambo pa nedavno izdalo priročnik o ravnanju v primeru izrednih in kriznih razmer. Razmišljajo tudi, da bi s prihodnjim šolskim letom v šole uvedli pouk obramboslovja.
Na dan obletnice bodo v prestolnici danes pripravili številne kulturne prireditve, na Trgu samostojnosti (Nepriklausomybe) pa se bodo spomnili tistih, ki so v boju za litovsko samostojnost dali svoja življenja.
Litovsko zunanje ministrstvo je obletnici oblikovalo tudi posebno spletno podstran, na kateri so pripravili spletni kviz z naslovom Verjemi v svobodo. Glavna nagrada je potovanje za dva v Litvo. (sta)
Litva leta 1990