Hišne preiskave v DZ – nekaj odgovorov na zablode aktualnih pomembnežev

Piše: Vinko Gorenak, poslanec SDS

Hišne preiskave v prostorih ZAB (Zavezništvo Alenke Bratušek) v Državnem zboru še kar naprej burijo politične duhove v državi. Nekaj podobnega se je dogajalo leta 2010, ko so kriminalisti preiskali prostore Jelinčičeve SNS. Takrat se ni vznemirjal nihče, večina se je nasmihala in hišne preiskave v DZ, ker je šlo za Jelinčiča odobravala. Kriminalisti so takrat v DZ vkorakali kar z orožjem in tudi zaradi tega se ni skoraj nihče ali nihče vznemirjal. Kaj je torej v primeru kriminalističnih preiskav prostorov ZAB leta 2015 v DZ drugače, kot je bilo v primeru hišnih preiskav Jelinčičeve SNS v DZ leta 2010? Popolnoma nič.
Zakaj se torej takratni predsednik DZ Pavle Gantar s kriminalističnimi preiskavami strinjal in zakaj sedanji predsednik DZ Milan Brglez zahteva pojasnila notranje ministrice? Zakaj so takratne politične stranke molčale in zakaj sedanje politične stranke v DZ ne molčijo ampak čakajo ustrezna pojasnila notranje ministrice? V čem so razlike? Razlik seveda ni. Je pa dejstvo, da se sedanje vodstvo DZ in nekateri politični liderji stvari okoli neodvisnih vej oblasti lotevajo na popolnoma napačnem koncu. To velja tako za sedanjega predsednika DZ, kot tudi za sedanjega predsednika vlade in nekatere koalicijske liderje (Han, Möderndorfer), ki na ves glas razlagajo, kako bi morala policija predhodno obvestiti tako vodstvo DZ kot Vlado RS o nameravani izvedbi hišnih preiskav. Leta 2010 v primeru Jelinčičeve SNS to seveda ni bilo nobeno vprašanje.
Tri neodvisne veje oblasti (zakonodajna – parlament; izvršna – vlade in sodna – sodstvo) so v modernih demokracijah med seboj seveda popolnoma neodvisne in avtonomne. Ta neodvisnost in avtonomnost pa na drugi strani seveda predstavlja tudi tako imenovano ravnovesje zavor in kontrol, kar pomeni, da vsaka neodvisna veja oblasti drugo tudi nadzira in omejuje v njenem delovanju. To je seveda bistvo in smisel delovanja moderne demokracije.
Toda pri nas žal nič od tega še ni tako kot bi moralo biti. Še pred nekaj leti smo pri nas slišali, da zakonodajna veja oblasti (parlament), kot tudi izvršna veja oblasti (vlada) sploh ne smeta komentirati odločitev sodne veje oblasti (sodstvo), kaj šele ljudstvo, to pa sploh naj ne bi imelo nobene besede. To je seveda absurd, nesmisel in laž. Tako zakonodajna kot izvršna veja oblasti (tudi vsi mi) morata spoštovati odločitve sodne veje oblasti, seveda pa te odločitve lahko kritizirata, hkrati pa lahko postavljata pogoje in zakonske okvire za delo sodne veje oblasti. Stvar je tudi obratna. V tistih primerih ko sodna veja oblasti nastopa kot predlagatelj (tak primer so imenovanja sodnikov in še kaj), lahko zakonodajna veja oblasti o tem avtonomno odloča in predloge sodne veje oblasti sprejme ali zavrne. Kako pa je pri nas? Se še spomnite kričanja sodne veje oblasti, ko smo v DZ po več kot dvajsetih letih, zavrnili imenovanje neke kandidatke za sodnico?
Toda vrnimo se k hišnim preiskavam na Vladi RS in v DZ. Ne razumem sedanjega vodstva Vlade RS, niti sedanjega vodstva DZ, ki glasno govorita o tem, da bi morala policija o hišnih preiskavah na Vladi RS in v DZ predhodno obvestiti vodstva teh dveh institucij. Če ne policija pa vsaj notranja ministrica. Notranje ministrice seveda ne nameravam zagovarjati, toda stališča vodstva DZ in Vlade RS so absurdna. Policija je avtonomen del izvršne veje oblasti (organ v sestavi), v primeru hišnih preiskav na Vladi RS in v DZ je delala po odredbi sodne veje oblasti. In kaj naj bi bilo tu narobe? Nič. Po katerih zakonskih predpisih naj bi torej policija obveščala Vlado RS ali vodstvo DZ o nameravanih hišnih preiskavah? Takih zakonskih določil preprosto ni.
So pa nekatera druga ustavna in zakonska določila, ki tako Vladi RS, kot tudi DZ v razmerju do sodne veje oblasti (ta je odredila hišne preiskave na Vladi RS in v DZ), dajejo v razmerju do sodne veje oblasti velika pooblastila (sistem ravnovesij in zavor). Toda ta pooblastila ne Vlada RS ne DZ ne vidi in jih noče uporabiti. Tako Vlada RS, kot tudi DZ in v njegovem imenu Zakonodajno pravna služba DZ, se v primeru sumov nepravilnosti na strani sodne veje oblasti, praviloma postavita na stališče, da je sodna veja oblasti neodvisna in da ne Vlada RS ne DZ ne moreta posegati v njeno delovanje. To je seveda absurd in neresnica. Sodna veja oblasti seveda lahko v primeru izvrševanje svojih zakonsko določenih nalog povsem neodvisno posega v zakonodajno vejo oblasti (DZ) in v izvršno vejo oblasti (Vlada RS), tak primer so nedavne hišne preiskave v DZ in na Vladi RS. Isto pravilo pa seveda velja tako za Vlado RS in DZ, ki lahko v primeru svojih zakonsko določenih nalog enako povsem neodvisno in avtonomno posegata v sodno vejo oblasti. Tak primer so recimo imenovanja sodnikov, katerih imenovanja lahko DZ tudi kadarkoli zavrne, ali imenovanja tožilcev, katerih imenovanja lahko Vlada RS prav tako kadarkoli zavrne. Takih in podobnih primerov je še veliko več, toda prvi problem je zlasti na strani sodne veje oblasti, ki pogosto v imenu svoje neodvisnosti svojo moč in pomen zlorablja, drugi problem pa je na strani zakonodajne veje oblasti (DZ) in izvršne veje oblasti (Vlada RS), ki svojih pooblastil do sodne veje oblasti ne izvajata ali pa se svojih nalog lotevata na napačnem koncu. Dokaz slednjega so gotovo sedanje izjave predsednika DZ in Vlade RS o tem, da bi ju policija o nameravanih hišnih preiskavah morala obvestiti v naprej.