Doktrina (homo) šoka… katerič že?!

Piše: Aljoša Dragaš, publicist

Da je slovenski parlament bolj kot resno zakonodajno telo ne tako prefinjena predstava za javnost, smo vedeli že dolgo, žal pa se nam je morala zgoditi Združena levica, da bi tudi dokončno dojeli, da gre pravzaprav za teater, v najbolj slabšalnem pomenu  te opredelitve. Morala se nam je zgoditi Violeta Tomić, katere parlamentarni nastopi in argumentacija, drža, mimika, izrazje, besedišče, interpretacija, kar koli že pač hočete, je dosegla tisto stopnjo teatral(ič)nosti, da zdravorazumski človek ob spremljanju slednjih najprej pomisli, da je morda celo namerno! Da gre za karikiranje, heh!

Pa ne gre in to je tisto, kar celotno zgodbo dela tragično in celo- kot je, sodelujoč v javni razpravi, poudaril uvodoma omenjeni Vodeb- psihopatsko! In kar je psihopatsko, hkrati pa se želi predstaviti in funkcionirati kot normalno, je praviloma srhljivo oziroma ga večina kot tako doživlja. Za dojemanje tega ni potrebna velika modrost; zadostovalo bo že, če si za nekaj »borih« EUR (ki veliki večini v »sodobni«, »napredni« Sloveniji vedno znova tako zelo primanjkujejo) ogledamo povprečen h’woodski triler.

Povprečnega h’woodskega trilerja v spektakelski družbi hkrati ne omenjam kar tako.

Če pogledamo buren teden s časovne distance, ki se počasi že izrisuje, vidimo, da ga je pravilno opredelil ravno prvak SDS, s strani dominantnih medijev tako zelo osovraženi Janez Janša, ki je dejal, da je šlo pri (nepotrebnem) popravljanju zakonodaje za »blitzkrieg«!

Tak, napol dovršen, ki ga težko pogoltnež, a vseeno. Če to povežemo s tezo o levem fašizmu, smo že zelo blizu odgovoru na vprašanje, zakaj se je vse odvilo na način, na kakršen se je pač odvilo! ENOSTAVNO: ker vladajoča klika (da ne napišem ravno: HUNTA!) ne pozna nobenega drugega načina za upravljanje z državo, za nagovor javnosti, za konstruktiven dialog, za družbeno dobro, za napredek, za zagotavljanje vsega tistega, za kar pač državo imamo. Namesto tega- in to je zgodovinsko izpričano (!)- rdeči buržuji uporabljajo znano taktiko, znan prijem, imenovan »Najprej streljamo, potem vprašamo!«, huh.

Resnično, vse skupaj je delovalo kot slabo režirana farsa, kot »vstaje« navsezadnje: od »naključnega« predvajanja tematsko primernih filmov (a’la »Milk«, ki se je na POP KINO kar vrtel in vrtel), preko brezplodnih tv debat, kjer že v startu (le) nominalno objektivni novinarji plasirajo izhodišče, da gre za razpravo o pravicah (kot, da je otrok pravica (do izdelka) in ne dar, danost)), standardnih večno se ponavljajočih pro-et-contra zapisov, operiranja z visoko letečimi pojmi (ljubezen, svoboda), do končnih Pogledov časnika Večer, kjer je z redko videnim neznanjem in nepoznavanjem simbolizma- strnjenim v »tutti- fruti« argumentacijo,

v kateri nastopajo ovce, koze, homofobi, sam odrešenik Jezus Kristus, RKC in Janša (kakopak, brez Janše ne gre, hehe!)- triumfiral nek’ Tomaž, domnevno tisti, ki je »naše barve« branil na nekem kontinentalnem transvestitskem showu, sicer ultimativnem dokazu, da niti z imenom (Eurovizija) ne moreš prikriti odsotnost vsakršne vizije in ki ga zavoljo lastnih, ozkih interesov in koristi sicer financirajo in propagirajo multinacionalke, tiste iste, ki jih ZDRUŽENI LEVIČARJI sicer tako radi vlačijo po zobeh, češ, da s svojo korporativistično logiko utelešajo mokre sanje vseh totalitaristov, ki so kadar koli hodili po tem nesrečnem planetu!

Sam bi sicer plitkost njegove »sestrske« obrazložitve opredelil kot hinavsko sprenevedanje, tako značilno za vrsto, katere interese brani, ravno odsotnost uredniškega posredovanja pri objavi tega nesrečnega spoja neznanja na eni in namernega zavajanja na drugi strani, pa sta najboljši dokaz za tisto, kar je Roman Vodeb skušal dopovedati poslancu, o katerem več kasneje. Odsotnost vloge očeta in (tudi) iz nje izhajajoče moralne razsodnosti.

Tako je tisto, kar je bilo mišljeno kot zmagoslavno poentiranje tega žive(če)ga slavoloka svobodnega (homo)duha, izpadlo kot negacija samega sebe. Naj spomnim: “Ljudmila, si potem manjkala v četrtem razredu osnovne šole, ko smo se pri spoznavanju narave in družbe učili, da nas ni prinesla štorklja….”, piše gejevski aktivist (ali kako se že takim reče, ki mimogrede in povsem egocentrično, narcisoidno še sam sebe razglasi za luč v temi, zapisujoč »V obdobju, ko smo s Sestrami podirali tabuje!«), samega pa so me zajeli dvomi, da morebiti sploh ni prilezel dlje kot do četrtega razreda osnovne šole!

Ljubezni poln Tomaž je nehote postal najboljši dokaz za to, kako hendikepiran(c)i ne dojamejo in niti niso zmožni dojeti neke funkcije, saj je ravno zaradi hendikepa ne (z)morejo!

Če torej to novo rundo eksplozija- implozija oblastnih manevrov vzamemo pod drobnogled, katere napovednik je blitzkrieg odprava »diskriminacije« in uveljavitev »pravic(e)«, zlahka ugotovimo, da gre bolj za nov poziv k strnjevanju vrst, saj je vlada medla, brez rezultatov in nujno potrebuje nekaj visokoletečega, odmevnega, po možnosti mednarodno efektnega!

Vzorci so znani, metode tudi, »vstajniški« Maribor je za to najboljši dokaz, saj je popolnoma propadlo mesto zgolj priročni poligon za tisto, kar se ima za uveljaviti na širšem področju! Revanš, odsotnost javne razprave, diskriminacija političnih nasprotnikov, triki, iskanje lukenj v zakonu, medijska manipulacija, popolna odsotnost vsakršne moralne, tudi tiste težko zaznavne, drže…vse to je vkalkulirano v račun za obstoj privilegirane kaste rdečih buržujev.

Račun, ki bo izstavljen – kot vse do sedaj- davkoplačevalcem.

Če bi se oblast resnično brigala za ljudstvo, ki ji je mandat tudi podelilo, bi najprej težila k odpravljanju anomalij in nepravilnosti, tako pa smo priča perverzni situaciji, da jih najprej ustvarja, da bi se lahko pri podeljevanju nekih domnevnih pravic sklicevala ravno nanje in jih izkoristila kot primeren izgovor.

Tu potem pridemo do Janija Moderndorferja, poslanca ki ga nenehno omenjam in ki mu je psihoanalitik Roman Vodeb moral razložiti osnovne pojme, da bi sploh lahko dojel, o čem je odločal, čeravno je s svojimi stupidnimi primerjavami (pralni stroji in standardi) že predtem dokazal, da o vsaj enem nima pojma! Če obvlada pralne stroje….no, tega pa res ne vem!

Vem pa, da je to eden večjih avtogolov, ki si jih dolgoročno in zavoljo kratkoročnega efekta, dala katera koli evropska vlada. Ogromno levičarjev je, ki komaj čakajo, da se razpiše referendum, na katerem se bodo lahko izjasnili proti tistim, ki so se v njihovem imenu izjasnili proti njihovim prepričanjem in tu nobena protijanševska ali protikatoliška histerija ne bo pomagala! Samo zdrav razum, tega pa rdeča buržoazija premore toliko, kot ga navsezadnje vsi, ki so organizacijsko vojska, mentalno pa sekta!