Boris Pahor gostoval pri Slovencih v Zagrebu
V Trstu živeči zamejski pisatelj in akademik Boris Pahor je pogovornem večeru v Slovenskem domu v Zagrebu v sredo spregovoril o svoji bogati osebni zgodovini in podal nekaj aktualnih razmišljanj. Med drugim je izrazil razočaranje nad odnosom slovenske prestolnice Ljubljane do Slovencev v zamejstvu in po svetu.
Pahor, ki ga je zelo zaznamovala taboriščna izkušnja, kar je tudi opisal v svojih delih, je na gostovanju v Zagrebu izpostavil, da začetki fašizma segajo še pred leto 1920, ko so zažgali slovenski Narodni dom v Trstu. Dogodku je bil priča kot sedemletni deček in ta slika je močno zaznamovala njegovo življenje in književnost.
Kot pomembnega pisatelja so ga najprej prepoznali v Italiji in Franciji, šele potem pa tudi v Sloveniji.
Pahor, ki bo letos avgusta obeležil 102 leti, je kritiziral odnos Ljubljane do Slovencev, ki živijo v zamejstvu: “Ljubljana kot glavno slovensko mesto je ničla. Nekaj da za pomoč kulturi, hvala lepa, a se ne zaveda, da del ljudi, ki živi v zamejstvu, sodi v slovensko usodo.”
Kot je pojasnil, se predstavitev knjig v Italiji živečih Slovencev v prestolnici udeležijo le Primorci iz Gorice, Trsta in Krasa, ki živijo v Ljubljani, ostali pa ne. “Ljubljana nima narodne zavesti, razen ko je kakšna nogometna tekma, ko hodijo okoli z zastavami in kričijo,” je dodal.
Ocenil je, da ima Slovenija zgodovino, ki je tudi evropska, a se Slovenci tega dela zgodovine ne zavedajo. Od njega se dodatno oddaljujejo s tem, ko ponavljajo, da so majhen narod. Poudaril je, da je treba v globalnem svetu nujno izpostaviti pomembnost domovine. Če nimaš svoje domovine pred tem, ko govoriš, da imaš svet za domovino, nisi vreden nič, je zatrdil.
Dodal je, da se je nacionalna zavest začela utrjevati s pojavom romanticizma kot spoštovanje svojega bistva, jezika, kulture, tradicije in nacije, medtem ko je nacionalizem prišel s fašizmom in nacizmom.
Na vprašanje, ali se na Hrvaškem pod krinko domoljubnega nacionalizma znova zbuja latentno ustaštvo ter ali obstaja podobna nevarnost tudi drugje v Evropi, je odgovoril, da je nevarnost v tem, da bi ljudje nasedali temu ter opozoril na moč fašistične propagande.
Kot nasprotnik vseh totalitarnih sistemov, kot so fašizem, nacizem in komunizem, je ocenil, da se je vseskozi obdržala četrta diktatura – kapitalizem. Po njegovem mnenju je sovjetski model komunizma uničil socializem kot idejo, ki bi lahko nasprotovala kapitalizmu.
Zavzel se je za skandinavski model socialne države, v katerem obstaja dogovor med delodajalci, sindikati in državo. Pojasnil je, da bi se v takem modelu kapital nemoteno obračal, delavci bi imeli dovolj za normalno življenje, država pa bi lahko skrbela za zdravstvo, šolstvo in vse ostalo, kar potrebuje.
Pahorja je uvodoma predstavila literarna zgodovinarka Tatjana Rojc, ki je o njem napisala monografijo Tako sem živel. Pogovorni večer v Slovenskem domu je vodila novinarka Tanja Borčić Bernard.
Pahorjev najslavnejši roman Nekropola, v katerem se spominja časov preživetih v nacističnih taboriščih, je bil leta 2012 preveden tudi v hrvaški jezik. (sta)
