Pred vrhom v Minsku stopnjevanje nasilja na vzhodu Ukrajine

Ukrajinska vojska in separatisti so v zadnjih dneh okrepili spopade, saj skušajo zavzeti čim več ozemlja, da bi prišli z okrepljeno pozicijo za pogajalsko mizo.

Nasilje se je danes še stopnjevalo. Separatisti so tako prvič od začetka konflikta aprila lani napadli poveljstvo ukrajinske vojske v Kramatorsku, ki leži najmanj 45 kilometrov daleč od najbližjega območja, ki je pod nadzorom separatistov. V raketnem obstreljevanju na mesto so po podatkih Kijeva ubili 15 ljudi, vojakov in civilistov, 63 pa ranili.

O smrtnih žrtvah in ranjenih so poročali tudi po topniškem obstreljevanju železniškega vozlišča Debalceve in v mestu Doneck, trdnjavi separatistov.

Ukrajinska vojska pa je na jugu fronte sprožila protiofenzivo in sporočila, da je znova prevzela nadzor v treh vaseh vzhodno od strateško pomembnega pristaniškega mesta Mariupol, še zadnjega velikega mesta na vzhodu države, ki je pod nadzorom Kijeva.

Nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier je strani pozval, naj ne sabotirata za sredo napovedanega vrha v Minsku, na katerem naj bi predsednika Rusije in Ukrajine Vladimir Putin in Petro Porošenko, nemška kanclerka Angela Merkel ter francoski predsednik Francois Hollande skušali doseči nov mirovni načrt za končanje nasilja, ki je od aprila lani zahtevalo že okoli 5400 življenj.

“Ne bi bilo prvič, da bi dejanje politične sabotaže, načrten napad uničil upanje v prekinitev ognja. Zato upam, da nobena stran v spopadu ne bo privedla stvari do točke, da bo eksplozija nasilja postavila pod vprašaj sestanek v Minsku,” je dejal v Berlinu.

“Vsi moramo vedeti, da imamo jutri znova veliko priložnost za prvi pomemben korak za zmanjšanje napetosti; upajmo tudi, da bomo utišali orožje,” je dejal ter izrazil upanje, da bosta Ukrajina in Rusija zgrabili to priložnost.

Poudaril pa je, da kljub pripravam na sredino srečanje s strani diplomatov v zadnjih dveh dneh mnoga vprašanja še vedno ostajajo odprta in da “nič še ni gotovo” ter da to, da vrh bo, še ne pomeni, da bo vodil do uspeha.

Hollande je sicer že potrdil, da bosta v sredo z Merklovo odšla v Minsk. Odločena sta, da dosežejo mirovni sporazum, čeprav nista gotova, da bo to mogoče.

Srečanje, če bo do njega prišlo, bo vrh njunih mirovnih naporov, potem ko sta svoj mirovni načrt za vzhod Ukrajine v četrtek najprej predstavila Porošenku, dan pozneje pa še Putinu.

Podrobnosti mirovnega načrta niso znane, je pa francoski zunanji minister Laurent Fabius dejal, da se zavzemajo za takojšnjo prekinitev ognja, hiter umik težkega orožja, učinkovit nadzor meje, spoštovanje suverenosti Ukrajine ter iskanje posebnega statusa za prebivalce Doneškega bazena. Želijo pa ostati čim bliže lanskemu dogovoru o prekinitvi ognja iz Minska.

Na rezultat vrha čakajo v ZDA, kjer se krepijo pozivi k vojaški pomoči Kijevu, kot tudi v Evropski uniji, ki je uveljavitev novih sankcij zaradi ukrajinske krize preložila na ponedeljek.

Britanski zunanji minister Philip Hammond je sicer danes v britanskem parlamentu dejal, da si Velika Britanija pridržuje pravico do oboroževanja Ukrajine in da tako kot ostale članice Nata ne bo dovolila propada ukrajinske vojske. Pojasnil je, da London sicer vojaške pomoči ne načrtuje, da pa je v prihodnosti ne izključuje, saj imajo članice zveze Nato pravico, da se same odločijo o morebitni vojaški pomoči Ukrajini. (sta)