Enotni plačilni zid Piano se zaradi neekonomičnosti po treh letih delovanja v Sloveniji poslavlja. V slovaški družbi Piano Media so odločitev sprejeli konec lanskega leta, sistem pa bodo umaknili v naslednjih nekaj mesecih. Z nekaterimi časopisi potekajo pogovori o vzpostavitvi individualnih plačilnih zidov.
Kot so za STA pojasnili v družbi Piano Media, enotni plačilni zid po odhodu Dela in Slovenskih novic sredi leta 2013 ni bil več finančno smiseln niti za časopise niti za bralce. “Zato smo se konec lanskega leta odločili, da projekt počasi ustavimo,” je pojasnil tiskovni predstavnik družbe David Brauchli.
Piano se iz Slovenije s tem sicer ne umika. Z nekaterimi časopisi, ki so bili doslej del enotne platforme, se namreč dogovarjajo za vzpostavitev individualnih plačilnih pregrad.
Zaprtje enotnega plačilnega zidu po besedah Brauchlija še ne pomeni, da sam poslovni model ne more biti uspešen, saj podobna sistema na Slovaškem in Poljskem uspešno obratujeta.
“Potrjuje pa naše priporočilo, da je vzpostavitev plačilnega sistema samo del rešitve – drugi del predstavlja aktivno spremljanje podatkov o naročnikih in sprotno prilagajanje, katere vsebine so na voljo brezplačno in katere ne, tako da lahko naročniki za svoj denar dobijo čim več,” je dejal.
Slovaški Piano Media je v Slovenijo z enotnim plačilnim zidom vstopil v začetku leta 2012. V eno naročnino so bili tedaj vključeni Delo, Slovenske novice, Primorske novice, Gorenjski glas, Dolenjski list, spletni portal Pozareport.si, revija Računalniške novice, dnevnik Ekipa, tednik 7dni, revije Naš dom, Kvadrati, Bonbon, portal arhivskih novic Podstrešje in revija Auto Bild.
V poskusnem obdobju se je v sistem prijavilo 25.000 bralcev, leto kasneje pa je imel le okoli 2000 naročnikov. Točnih podatkov o naročnikih sicer ne razkrivajo.
Mimogrede, spletni portal, ki ga ravnokar berete, ima na mesečni ravni 150.000 posameznih obiskovalcev, ki vsebine na Politikis.si prebirajo – zastonj! In tako bo v bodoče tudi ostalo. (sta/ured)

Zanima me, če ima Politikis ob taki uredniški politiki kaj več bralcev?