Kriza v Ukrajini: Merklova in Hollande v Moskvi za mizo s Putinom
Nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Francois Hollande skušata v Moskvi ruskega predsednika Vladimirja Putina prepričati, naj podpre njuno mirovno pobudo za rešitev konflikta na vzhodu Ukrajine, v katerem je od aprila lani umrlo več kot 5400 ljudi.
“Vsi se zavedajo, da mora biti prvi korak prekinitev ognja, vendar to ni dovolj in treba je doseči celovito rešitev,” je v Parizu pred odhodom v Moskvo dejal Hollande.
Merklova je v Berlinu dejala, da je cilj njunega mirovnega načrta obraniti evropski mir in da s francoskim predsednikom delujeta kot nevtralna posrednika.
Hollande in Merklova sta v četrtek v Kijevu svoj načrt predstavila ukrajinskemu predsedniku Petru Porošenku, ki je po pogovorih z njima dejal, da sta mu vzbudila upanje v prekinitev ognja.
Kaj točno predvideva novi mirovni načrt, ni znano. Ameriški državni sekretar John Kerry je dejal, da sta Merklova in Hollande pripravila “protipredlog” na pobudo ruskega predsednika z začetka tega tedna. Neimenovani zahodni diplomat je njegov predlog označil za ciničen poskus Moskve, da bi zatajila sporazum o prekinitvi ognja, podpisan septembra lani v Minsku.
Ameriški podpredsednik Joe Biden je v Bruslju dejal, da se Ukrajina bori za preživetje, Rusija zaostruje konflikt, ruski predsednik Putin popolnoma ignorira vse dogovore, zato morajo ZDA in Evropa stati ob strani Ukrajini ter Rusiji preprečiti preoblikovanje zemljevida Evrope.
Rusija še naprej zaostruje konflikt s pošiljanjem vojaških plačancev in tankov v Ukrajino, “zelenih mož brez našitkov”, je dejal Biden ob srečanju s predsednikom Evropskega sveta Donaldom Tuskom.
Rusija poskuša preoblikovati zemljevid Evrope, pri čemer uporablja dve novi vrsti “agresivnih orodij zunanje politike” kot orožje – oligarhe in korupcijo ter energijo, je še opozoril ameriški podpredsednik.
Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je danes ob prihodu na Münchensko varnostno konferenco izjavil, da se je Rusija izolirala sama zaradi dejanj v Ukrajini. “Nihče ni silil Rusije, da si priključi Krim, in nihče je ne sili, da destabilizira Ukrajino,” je dodal ob začetku ene najpomembnejših varnostnih konferenc.
Stoltenberg je ob odprtju konference še pozval Rusijo, naj začne svoje sosede jemati kot suverene države in naj si prizadeva za iskanje miroljubnih rešitev. “Hladna vojna je zgodovina in naj tam tudi ostane,” je še dodal.
Nekdanji generalni sekretar severnoatlantskega zavezništva Anders Fogh Rasmussen pa je medtem ocenil, da obstaja zelo velika verjetnost, da bi Rusija lahko posredovala na Baltiku, da bi preizkušala zaveze Nata o kolektivni obrambi.
“Tukaj ne gre za Ukrajino. (Ruski predsednik Vladimir) Putin želi Rusijo ponovno postaviti na njeno nekdanjo pozicijo velesile,” je za britanski časnik Daily Telegraph povedal Rasmussen. “Obstaja velika verjetnost, da bo posredoval na Baltiku, da bi preizkusil Natov peti člen,” je dodal.
Peti člen Severnoatlantske pogodbe govori o zavezi držav članic Nata, da je napad na eno od članic napad na vse.
“Putin ve, da bo, če prestopi rdečo črto in napade članico Nata, premagan. A obenem je specialist v hibridnem vojskovanju,” je ocenil nekdanji generalni sekretar Nata in ob tem pozval evropske članice Nata k povišanju izdatkov za obrambo.
Poveljnik Natovih sil v Evropi Philip Breedlove je opozoril, da je treba pri kakršnikoli odločitvi Zahoda za oboroževanje Ukrajine upoštevati možnost ostrega odziva Rusije.
Breedlove je v četrtek dejal, da bi kakršnakoli orožarska pomoč Ukrajini s strani ZDA ali druge zahodne države sprožila še bolj oster odziv Rusije. Breedloveova opozorila prihajajo v času, ko ZDA razmišljajo, da bi začele Kijevu pošiljati orožje, da bi ukrajinske sile podprle v boju proti separatistom na vzhodu države.
Breedlove sicer trdi, da ni možna vojaška rešitev krize, a istočasno poudarja, da ima Ukrajina pravico do samoobrambe. Ob tem je opozoril, da Rusija separatistom še naprej dobavlja težko orožje.
Ukrajinske oblasti in proruski uporniki so se medtem dogovorili za nekajurno humanitarno prekinitev ognja na območju strateško pomembnega mesta Debalcevo. S tem je oblegano prebivalstvo, ujeto v navzkrižnem ognju, dobilo možnost, da zapusti mesto, in jo je tudi izkoristilo.
Po navedbah ukrajinske vojske se dogovarjajo, da bi podobna prekinitev ognja veljala še nekaj ur v soboto, tako da bi priložnost za odhod dobilo še več prebivalcev. (sta)