Piše: Vinko Gorenak, poslanec SDS
“Laž je ključ h koncu«, pravi domača modrost. Ali pa kot je zapisal Martin Luther »Laž je kot snežna kepa; čim dalj jo porivamo, tem večja je«. Še najbolj poznan pa je navaden ljudski pregovor »Kdor laže, ta tudi krade«. Saj ne vem več kateri pregovor ali modrost bolj velja za generalnega državnega tožilca? Morda zapisano v naslovu.
Pa pojdimo k bistvu. Včeraj je za STA izustil, da sem kot minister za notranje zadeve »poskušal ‘disciplinirati’ organ pregona s pravosodnimi nadzori in vlaganjem različnih pobud na druge organe«. To je seveda le ena v vrsti njegovih laži, ki jih nebrzdano trosi na okoli. Fišer govori o pravosodnih nadzorih, kot da je teh bilo v tistem letu dni kak ducat. Kljub temu, da sem v tistem času take pristojnosti imel, naj jasno povem, da ni bil na tožilstvu v času mojega ministrovanja opravljen niti en sam nadzor.
Zakaj torej Fišer neumorno trosi take laži? Zdi se mi, da pri tem res že sam sebi verjame. Njegove laži, ki jih dominantni mediji seveda z veseljem ponavljajo, razumem več ali manj v vlogi odvračanja pozornosti od njegovega slabega dela ali bolje povedano nedela. Namesto, da bi javnosti pojasnil, zakaj pred sodiščem še ne stoji nihče izmed tistih, ki so v bančni sistem zvrtali več milijardo luknjo, se pač zateka k priročnim lažem. Posredno se s ščitenjem teh ljudi seveda postavlja njim samim ob bok. Če ni nobenega drugega razloga za njegov odhod, je gotovo to razlog, da bi se moral že zdavnaj posloviti z mesta, ki ga zaseda.

Stvari se lahko obrnejo tudi nekoliko drugače, če se zgodba ne zaustavi pri utvarah in iskanju slave, ki živi od preteklih uspehov in se ne boji tega, kar se bo zgodilo v prihodnosti, hkrati pa se nikoli ne loteva le sedanjosti.