Zakaj se Milan Kučan izogiba soočenju z Janezom Janšo?

Piše: Vili Kovačič, državljan RS

(Ob soočenju, ki ga nikoli ne bo ! )

Na poziv Janeza Janše, da se končno Kučan sooči z njim, je Milan Kučan izjavil, da se z Janšo ne bo soočil, ker da je ta vlak odpeljal, saj takrat, ko je on trikrat kandidiral za predsednika države, Janša ni imel korajže za soočenje in se je soočenju izognil. Halo, halo, ali sem prav slišal – kdaj pa je Janša kandidiral za predsednika države, da bi mu bilo ponujeno soočenje. Tega žal površna novinarka RTVSLO Mojca Pašek – Šetinc, ki je tudi avtorica filma o njem in tudi Rajko Gerič iz Planet TV, pač  nista zmogla ali znala vprašati, čeprav je vprašanje več kot na mestu.  Kajti ljudje z malo manj kratkim spominom, kot je tisti na katerega računa Kučan, pri polni zavesti vemo in lahko povemo, da pač Janša nikoli v preteklosti ni kandidiral za predsednika države. Morda pa bo kdaj v bodoče ? Če pa gre za kakšne druge ponudbe soočenja pa naj Milan K. – Plavi, navede konkretne podatke o tem in naj nas ne ima za norca.

Ob tem, milo rečeno skrajno čudnem ne-odgovoru na poziv za soočenje pa  je Kučan v svojem stilu še navrgel, da je Janšev poziv namenjen odvračanju pozornosti ljudi od vprašanj »prave vizije in pravih problemov te države in tega naroda«. Milanu Kučanu, bi se za veliko skrb zahvalil, ampak stvar ni tako preprosta in ne terja nobene hvaležnosti, zato bom  od tu naprej, po moji stari navadi Milana Kučana tikal, ker sva sovrstnika, pa tudi zato, da ga bom lahko brez novinarskega strahospoštovanja lažje vprašal še po čem drugem.

»Prave vizije in pravi« problemi !?

Dragi Milan, vedno govoriš o »pravih problemih in pravih vizijah«. Pri tem pa se delaš, kot da mi, ki to poslušamo nismo, niti pri »pravi pameti«, niti pri zdravi  pameti. Prav neverjetno je, kako poceni, lahkotno in podcenjujoče, tako prijazen človek in politik z najdaljšim stažem v Sloveniji ter  obenem tisti, ki neprestano druge učiš pravil demokracije, lahko zavrneš javni poziv na demokratični dvoboj in odgovoriš tako, da  samega sebe iz soočenja vnaprej izločiš – in s tem to nedemokratično dejanje na videz opravičiš. S tem se postavljaš, ne samo nad sogovornika na drugi strani mize, to je J.J. ampak nad pravico naroda, da v soočenju dveh konceptov in dveh ljudi končno izvemo za tvoje »prave vizije« in tvoje »prave probleme«.

Dragi Milan K., kdaj boš doumel, da imamo  do informacij o tem, kaj počneš v imenu naroda,  pravico vedeti, ne dolžnost verjeti. Zato ne smemo in ne moremo, kot to nekritično počno novinarji, pristati na poceni skrivalnice, ko s cinično distanco, skušaš skriti svojo neposredno vpletenost v sedanje slovenske dogodke in politiko in se hkrati  izogibaš odgovornosti za slovenski  kulturocid – uničenje arhivov.

Davčno svetovanje, Milana K. ?

V ta sklop spada tudi tvoja, za mene znamenita,  izjava v zadnjem intervjuju na RTVSLO3, da si (se) šel  za prvomajske praznike na vlado (po)svetovat glede dviga stopnje DDV. Halo, halo, ali prav slišim, kolega – davčni svetovalec Milan Kučan d.d. ! Zdaj moram žal še drugič očistiti slušalko, ker ne vem ali slišim prav. Nisem si namreč niti od daleč predstavljal, da se ukvarjaš z davčnim svetovanjem in da se torej kot »vrhunski« pravnik, poleg na indično pravo, razumeš tudi na davke.  To je zdaj javno že na pol znano, manj oziroma sploh pa ni znano, kakšno tarifo plačujemo za to. Gre namreč za to, da je tisto sveto vanje za 2 maj 2014 »glede DDV« trajalo zelo, zelo dolgo – skoraj polnih 5 ur od 15:30 do 20:40. Še manj pa sem  pričakoval,  da je tvoja svetovalna tarifa tako visoka. Cena tega posveta je bila namreč velikanska. Le dan po davčnem svetovanju, je predsednica vlade nepreklicno ponudila odstop in šli smo na volitve.

To je bil torej ta veliki izplen  davčnega svetovanja, za nas naivne, kajti  takrat še nismo vedeli, kolega Milan,  da si imel zadaj že pripravljen rezervni scenarij in kadrovski ešalon za zamenjavo vlade Alenke Bratušek v podobi odrešitelja, moralnega teologa Mira Cerarja – Dobrega. Tudi to bi želel, da javno v soočenju pojasniš in zagotovo bi bilo tudi to pomemben del tega soočenja za zgodovino, ki ga – o tem zdaj ne dvomim, po tvoji zaslugi, nikoli ne bo.

In če se vrnem zdaj nazaj, na izhodišče. Kolega Milan K. – Plavi, z zavračanjem televizijskega soočenja »z osebo, ki ste jo prej imenovali«, kot imenuješ J.J. v istem intervjuju, ponovno dokazuješ kako podcenjuješ in se izogibaš ljudi,  jih ignoriraš in se požvižgaš na narod,  na katerega se vedno sklicuješ. Očitno predvsem misliš in igraš na to, da je narod brez spomina. Kar se vidi še pri enem tvojem dosežku, ki se je razvil v valilnici idej – inkubatorju demokratičnega socializma, v Forumu-21, ki je sicer ustanova starcev in senilnih idej, namenjenih ustvarjanju novih iluzij za mlajše generacije. Nove generacije namreč zgodovinskega spomina, kaj šele realne izkušnje socializma, bog ne daj, in na tvojo srečo, vendarle še nimajo.

Narod je butast !

Kolega Milan Kučan, nekoč si mi – ko sem ti glede uspeha referenduma o TEŠ6 (poleti leta 2012) rekel, da se referenduma ne bojim, ker bo po mojem narod znal presoditi kaj je prav – dobesedno odgovoril: »pusti narod, narod je butast«. Nad odgovorom sem bil zelo presenečen, potem pa, ko sem globlje razmislil zakaj tako misliš, sem ti dal prav. Vendar pa tvoj prav  velja le pod enim pogojem: narod je butast, če ni informiran ali pa je informiran slabo in tako enostransko kot je to danes sploh možno – po tvoji zaslugi, predvsem v Sloveniji. Ali drugače rečeno: butasto neinformiran narod je predpogoj – sine qua non, neodgovornega vladanja.  Vladanja z vizijami v narekovajih, ki  jih od vseh slovenskih politikov najbolje utelešaš, predvsem pa jih po svojih pomagačih zelo dosledno izvajaš v razširjeni varianti, to je:  – »narod je butast, špice je treba porezati«. Ko so špice porezane, pa mediji  vrtijo eno samo mantro, ki se ji reče politična stabilnost. Jaz bi rekel, da gre pri tem zgolj za oblast  za vsako ceno. Vse drugo je sekundarno.  Skratka, strah in apatija sta v Sloveniji postala peta veja oblasti.

Zdaj mi je povsem jasno, da tega soočenja z Janezom Janšo, zaradi  tvoje obstrukcije, nikoli ne bo. Zato te, dragi kolega Milan, vabim in pozivam na soočenje z državljani. Nič zato, če so nekateri izmed njih pripadniki krdela, ki se mu v Panteonu slovenske pravne stroke reče »zametek drhali«. Kajti druženje ljudi  v krdelo je prijetno in zabavno in nas ni deformiralo do takšne mere, da bi  te požrli. Zato te pozivam in si želim, kolega Milan, da prideš med ljudi ne samo ko greš po solato  na tržnico, pač pa med ljudi, ki ti imamo kaj povedati in te kaj vprašati.  Zato je soočenje nujno !

Takrat te bom prosil, da javnosti pojasniš še en čudež: kako ti to uspeva, namreč – biti nič, in hkrati biti vse. Stvar se fizikalno ne da pojasniti, je pa pojasnilo lahko v dialogu – v odgovorih na  vprašanja, ki ti jih  mediji žal ne zastavljajo, čeprav so aktualna in terjajo odgovor.

Vlak še ni odpeljal – vlak prihaja z nasprotne smeri !

Naj zaključim. Na odgovore na ostala vprašanja, ki čakajo še  iz mojega prvega »Javnega pisma Milanu Kučanu« – takrat so bila postavljena štiri, bom tokrat z veseljem in rade volje počakal. Ne pa tudi pozabil. V demokraciji je treba včasih tudi malo potrpeti, predvsem pa ne biti jezen ampak biti dobre volje tudi ob neprijetnih vprašanjih.  Nikakor pa se ne do njih vesti kot, da ne obstajajo.

Dragi Milan K.-Plavi, vlak soočenja ni odpeljal, vlak prihaja z nasprotne smeri na prvi peron. Mi te čakamo, skupaj bomo postavili vizijo, ki ne bo ohranjanje monopolov in klicanje socializma, ampak dokončni prihod demokracije in svobode.

Nasproti utopični prevari, ki jo sramežljivo ponujaš, prevari  demokratičnega socializma 19 in 20 stoletja, je treba postaviti idejo in koncept demokratičnega kapitalizma 21 stoletja. Kolega Milan K. Plavi, ideja je vredna podpore Pridi končno na soočenje, vsaj enkrat v zadnjih 30 letih ! To bo upam velik TV spektakel.

Lep pozdrav tebi in možganskemu trustu Foruma 21 ter vsem njegovim dosedanjem »vizionarskim« udeležencem.  Ob njih se čutim majhen, kajti v tem forumu kritika ni častno dejanje. Zato sem zadnjič, ko sem bil tam, silno težko dobil besedo, praktično sem jo moral izsiliti. Pa nič zato, tudi to je demokracija, demokracija dveh hitrosti in žal tudi dvoje vrst državljanov!