Leto 2015: Pred sedmimi desetletji se je končala druga svetovna vojna

Do konca vojne in zloma Tretjega rajha maja 1945 smrtnih žrtev niso terjali samo spopadi, pač pa tudi koncentracijska taborišča in različni pregoni. Prvič v zgodovini sodobnega vojskovanja se je zgodilo, da je v vojni umrlo več civilistov kot vojakov.

Druga svetovna vojna se je začela z dolgo načrtovanim pohodom nacistične Nemčije na Poljsko, ki se je začel 1. septembra 1939 brez vojne napovedi. Končala se je 2. septembra 1945 s podpisom kapitulacije Japonske.

Na Slovenskem se je druga svetovna vojna začela 6. aprila 1941, končala pa s podpisom delne nemške kapitulacije v Topolšici 9. maja 1945.

Hitler je za napad na Poljsko izrabil domnevni napad poljskih upornikov na nemški radijski oddajnik Gleiwitz, ki so ga v resnici uprizorili pripadniki posebnih enot SS, ki so, oblečeni v poljske uniforme, vdrli v prostore oddajnika.

Nemčija in Sovjetska zveza sta pred tem v Moskvi podpisali pakt o nenapadanju, ki sta ga praktično tik pred napadom na Poljsko dopolnili s tajnima protokoloma.

Po Hitlerjevem načrtu bi moral svet verjeti, da so Poljaki napadli nemški rajh, s čimer bi se izognil vojni napovedi s strani zahodnih sil. A se je uštel. Medtem ko je Italija razglasila, da se ne namerava bojevati, sta 3. septembra, po izteku ultimata za umik nemških sil iz Poljske, Velika Britanija in Francija Nemčiji napovedali vojno. Ta je prerasla v spopad svetovnih razsežnosti.

V šestih letih in enem dnevu, kolikor je trajala druga svetovna vojna, je ves svet doživljal pekel. Njena zapuščina: več kot 19 milijonov mrtvih vojakov, skoraj 15 milijonov mrtvih civilistov, devet milijonov umrlih v koncentracijskih taboriščih, stotisoči mrtvih zaradi obeh atomskih bomb, ki so ju ZDA odvrgle nad Japonsko.

Vojna je bila totalna, in to z več vidikov. Z geografskega, ker ni prizanesla nobeni celini, z gospodarskega, ker države še nikoli niso proizvajale toliko kot v času vojne, z ideološkega, ker so jo bojevali v imenu nasprotujočih si idealov in z demografskega, ker so v njej neposredno sodelovali civilni prebivalci, ki so bili tarča bombardiranj, žrtve prisilnih selitev in tujih represivnih uprav, ki so jih mučile in ubijale iz političnih ali rasnih razlogov.

Z vojaškega vidika sta drugo svetovno vojno zaznamovala hitro vojskovanje, blitzkrieg, in napredek pri uporabi različnega orožja in opreme, kot so letala, tanki, podmornice, letalonosilke, rakete. Svoje mesto v vojskovanju je dobil tudi radar. Največji pečat vojskovanju v drugi svetovni vojni pa je dal tank.

Za prelomno velja leto 1943, ko se je na sreča na bojišču začela nagibati vedno bolj na stran zahodnih zaveznikov. Voditelji ZDA, Velike Britanije in Sovjetske zveze, Franklin D. Roosvelt, Winston Churchill in Josip Stalin, so na konferenci v Teheranu govorili o začetku druge fronte, ki bi razbremenila vzhodno, in o povojni ureditvi.

Februarja 1945 je sledila jaltska konferenca, na kateri so Stalin, Churchill in Roosevelt razpravljali o povojni razdelitvi Nemčije. Na potsdamski pet mesecev kasneje so Sovjetski zvezi prepustili primat nad vzhodno Evropo, govorili o povojni ureditvi Nemčije in grožnji Japonski, ki so ji zagrozili s popolnim uničenjem, če ne bo privolila v brezpogojno kapitulacijo.

Sile osi so vojaško začele izgubljati leta 1944. Zavezniško izkrcanje v Normandiji 6. junija 1944 je pomenilo začetek konca druge svetovne vojne.

30. aprila 1945 so zavezniki v Berlinu zavzeli reichstag. Nemčija je brezpogojno kapitulacijo podpisala 7. maja, veljati je začela dan kasneje.

Japonska se je podpisu kapitulacije upirala, a je potem, ko so ZDA na Hirošimo in Nagasaki avgusta 1945 odvrgle atomski bombi, 2. septembra na to vendarle pristala, s čimer se je uradno končala druga svetovna vojna.

Po koncu vojne so zavezniki z namenom, da bi se izognili še kakšni svetovni vojni in da bi svet lahko brez orožja reševal svetovne težave, 24. oktobra 1945 ustanovili Organizacijo Združenih narodov.

Odnosi med zavezniki pa so se kmalu po vojni začeli slabšati, oblikovala sta se dva bloka in svet je po koncu druge svetovne vojne zdrsnil v obdobje hladne vojne. (sta)