Dravske elektrarne načrtujejo vetrne elektrarne na Koroškem

V okviru naložbenih načrtov imajo v DEM pripravljenih več projektnih rešitev, ki v veliki meri podpirajo naravnanost k sistemu pridobivanja obnovljive energije. Med predlagane projekte sodijo tudi vetrne elektrarne, ki jih predstavljajo občinskim strukturam vzdolž verige elektrarn na reki Dravi.

“Prvi korak je seveda, da so projekti načelno uvrščeni v občinske prostorske načrte, v drugem pa iščemo možnosti njihove realizacije,” je STA pojasnil svetovalec za energetske zadeve pri DEM Ladislav Tomšič, ki ob tem poudarja, da je postavitev vetrnih elektrarn najprej povezana s celoletnimi meritvami jakosti vetra, smeri in turbolenc.

Nedavno je predstavitev potekala v Občini Dravograd, kjer je občinski svet načrte podprl. Kot pravi Tomšič, jih je v zvezi z raziskavo vetrnega prostora v občini Dravograd v oči zbodlo spoznanje, da Avstrijci nekaj kilometrov od meje s pridom izrabljajo vetrno energijo, in to celo v prostorsko bolj zapletenih pogojih.

Analiza meritev, ki jih je na območju Ojstrice nad Dravogradom, to je na območju Kozjaka, opravil DEM, je dala dobre rezultate. Ti so ekonomsko sprejemljivi tudi brez upoštevanja morebitnih subvencij za proizvodnjo električne energije, a se v DEM zavedajo, da ne pomenijo veliko brez naklonjenosti vseh uporabnikov prostora.

Za zdaj v DEM načrtujejo, da bi v letošnjem letu pričeli s postopki, ki so potrebni pred začetkom gradnje oziroma umeščanjem v prostor. Na Ojstrici načrtujejo tri do štiri vetrnice moči dveh megavatov. Hkrati preverjajo tudi vetrni potencial na območju Sv. Primoža na Pohorju, sledile bodo meritve potenciala vetra na območju nad Radljami ob Dravi ter na Kopah.

Glede koncepta izrabe, uporabe in gradnje na DEM še razmišljajo. Ena od možnosti, h kateri se nagibajo, je ustanovitev mešane družbe skupaj z lokalno skupnostjo. Družba bi skrbela za razvoj, gradnjo in obratovanje vetrnega polja.

Načrtom DEM so v Dravogradu naklonjeni tako v občinskem svetu kot tudi posamezni prebivalci na predvidenih lokacijah, kjer so v minulem obdobju že postavili merilne naprave in opravljali meritve.

Kot je za STA povedala županja Dravograda Marijana Cigala, so območja za možno postavitev vetrnih elektrarn že predvidena v sprejetem novem občinskem prostorskem načrtu, sama pa v projektih DEM vidi možnost napredka občine, ustvarjanje kakšnega novega delovnega mesta, pa tudi možnost drugih naložb v lokalno infrastrukturo.

V Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) natančnih lokacij predlaganih vetrnih elektrarn na območju Kozjaka in Pohorja ne poznajo, zato za zdaj še ne morejo podati bolj določnih stališč.

So pa za STA pojasnili, da je Kozjak z vidika varstva ptic za postavitev vetrnic manj občutljiv, razen na skrajnem zahodnem delu, med Košenjakom in Kozjim vrhom, kjer so pomembni habitati divjega petelina in ruševca, zato tam postavitev vetrnic ne bi bila primerna. Medtem ko je na Pohorju znanih več zmerno in močno občutljivih območij z vidika varstva ptic.

V vsakem primeru bo moral investitor opraviti ustrezno presojo načrtovanih vetrnic na ptice. Zato bo potrebno opraviti ustrezno raziskavo ptic na lokacijah načrtovanega posega v trajanju enega koledarskega leta, je STA pojasnil varstveni ornitolog v DOPPS Tomaž Jančar.

Po njegovih besedah bo predvsem potrebno preveriti morebitne vplive na populacije gnezdečih gozdnih kur in ujed ter na ptice selivke. Če se bo v ustrezni presoji pokazalo, da načrtovane vetrnice na ptice ne bi imele večjega vpliva, DOPPS projektu ne bo nasprotoval, navaja varstveni ornitolog v DOPPS, kjer sicer subvencioniranju vetrnih elektrarn nasprotujejo. (sta)

(fotografija je simbolična)