Borutu Pahorju se vidi, da ni Boris; z zlatim redom nagrajuje italijanske politike, ki so proti slovenski manjšini!

V nadaljevanju objavljamo celotno odprto pismo predsedniku republike Borutu Pahorju, ki sta ga nanj v zvezi z informacijo o odlikovanju predsednice dežele Furlanije – Julijske krajine ge. Debore Seracchiani z Zlatim častnim znakom svobode RS, naslovila člana Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu ter poslanca SDS Danijel Krivec in Ljubo Žnidar.

Spoštovani predsednik republike gospod Borut Pahor,

kot člana Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu (Komisija) v Državnem Zboru izražava veliko začudenje ob informaciji, ki je bila objavljena v Italijanskem časopisu Il Piccolo, da boste predsednici dežele Furlanije – Julijske krajine ga. Debori Seracchiani podelili Zlati častni znak svobode RS. Ne predstavljava si razlogov, ki bi utemeljevali takšno odločitev, saj je ravno v času njenega predsedovanja prišlo do sprejetja deželnega zakona za reformo krajevnih uprav, ki v veliki meri zelo negativno vpliva na slovenske zamejske občine in posledično tudi na poslabšanje položaja slovenske manjšine.

Gospod predsednik,
naj vas opomnimo, da je Komisija na svoji 2. nujni seji 5. 11. 2014 (deloma zaprti za javnost) obravnavala problematiko reforme krajevnih uprav (občin) v Deželi Furlaniji – Julijski krajini v luči zmanjševanja moči odločanja slovenskih županov, manjšega vpliva dvojezičnih občin v načrtovanih t. i. “Medobčinskih teritorialnih unijah” ter posledično znižanje zaščite slovenske manjšine v tej pokrajini”.

Na omenjeni seji je Komisija med drugimi sprejela tudi sklepa, s katerima poziva Vlado Republike Slovenije, da ob upoštevanju stališča slovenske manjšine v Italiji še naprej vlaga vse napore za zaščito njenih pravic ter da Komisija predlaga Uradu predsednika republike, da podpre napore Vlade Republike Slovenije pri zagotavljanju zaščite pravic slovenske manjšine v Italiji. Prav zaradi slednjega je vaša poteza, spoštovani predsednik Borut Pahor, še toliko težje razumljiva. Zamejci v Italiji so pričakovali vašo državniško podporo, vi pa prav nasprotno nagrajujete politiko, ki slovenski manjšini jemlje pravice.

Problematika uveljavitve Deželnega zakona za reformo krajevnih uprav zavzema osrednjo pozornost v slovenski zamejski skupnosti. Že po prvem zakonskem osnutku omenjene reforme so pripadniki slovenske manjšine izpostavili nekatere bistvene nevarnosti predloga. Izhajali so iz načela, da morajo občine ohraniti svojo upravno avtonomijo povsod, kjer so prisotne jezikovne in narodne manjšine oziroma v vseh občinah, kjer se izvaja zaščitni zakon. Pomembna pomanjkljivost zakona je, da nikjer ne omenja prisotnosti slovenske in drugih manjšin. Zelo pomembno je tudi vprašanje ali je deželni zakon za reformo krajevnih uprav v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki Italijo zavezujejo pri zaščiti slovenske manjšine. O tem bi se morala izreči tudi novoustanovljeni Paritetni odbor in Republika Slovenija kot matična država slovenske narodne skupnosti v FJK.

Možnost avtonomnega upravljanja lastne lokalne skupnosti je eden ključnih instrumentov zaščite vsake narodne skupnosti, zato je prenašanje pristojnosti iz občinske ravni na »organe in telesa« širših območij, kjer se Slovenci znajdejo v manjšini, za slovensko narodno skupnost v FJK lahko zelo nevarno. Zakon zelo globoko posega na to področje in lahko ima za Slovence v zamejstvu in za avtonomijo slovenskih (dvojezičnih) občin izjemno hude posledice.

Navkljub temu, da je bila deželna uprava FJK opozorjena na zaščitna določila iz zaščitnega zakona za Slovence v Italiji in na mednarodne pogodbe, v zakonu ni nikakršnih specifičnih določb, ki bi se nanašale na slovensko manjšino v Italiji. Združevanje občin v »unije« ne poteka na podlagi njihove svobodne izbire, temveč na podlagi prisile, pod grožnjo ukinitve prispevkov iz deželnih sredstev in celo komisarske uprave.

Zakon o reformi lokalnih uprav bi moral omogočiti bolj primeren način povezovanja tistih občin, ki so tudi statutarno popolnoma dvojezične. Gre za štiri občine v Tržaški pokrajini, tri občine v Goriški pokrajini, ne smemo pa pozabiti niti na številne občine v Benečiji, Nadiških in Terskih dolinah, Reziji in Kanalski dolini.

Nasilna ukinitev slovenskih občin se je že zgodila leta 1927. V znanem času. Sedaj pa naš predsednik države ukinjanje celo nagrajuje.

Zato predlagava, spoštovani predsednik Pahor, da ob vseh podanih argumentih, ponovno razmislite o svoji odločitvi in sprejmete odločitev, ki bo v korist našim zamejskim Slovencem.

S spoštovanjem,

Ljubo Žnidar in Danijel Krivec

Člana Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu

Pod črto: Predsedniku Borutu Pahorju se na daleč vidi, da ni Boris Pahor, svetovljan in pisatelj, ki je vedno Slovence in njihove interese postavljal na prvo mesto.

Trst, glavno mesto pokrajine Furlanija – Julijska krajina.