Po mariborski tragediji razmislek potreben tudi v medijih

Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je po torkovem obisku mariborske šole, katere ravnatelj je po objavi video posnetka o domnevnem spolnem odnosu z eno izmed učiteljic storil samomor, medije pozvala k sprejemu smernic za poročanje, ki posega v zasebnost.

Predsednica Novinarskega častnega razsodišča (NČR) Ranka Ivelja v zvezi s tem pojasnjuje, da Kodeks novinarjev Slovenije vsebuje poglavje o splošnih etičnih normah, ki so ga pri prenovi leta 2010 s pomočjo strokovnjakov z različnih področij dopolnili in izpopolnili. “Po mojem trdnem mnenju in izkušnjah pri obravnavi pritožb, ki jih dobimo na Novinarskem častnem razsodišču, skupnem organu Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije, so lahko določila v tem poglavju novinarjem in urednikom trdna opora pri odločanju, kaj in kako poročati tudi v skrajno občutljivih primerih,” je pojasnila za STA.

Ob tem je opozorila na posamezne člene kodeksa, ki novinarju nalagajo, da spoštuje pravico posameznika do zasebnosti in se izogiba senzacionalističnemu in neupravičenemu razkrivanju njegove zasebnosti v javnosti, da ne sme razkriti identitete žrtev spolnih zlorab, družinskih tragedij in hudih kaznivih dejanj ter da o samomoru in poskusu samomora poroča le, če to narekuje javni interes. Kodeksu so leta 2010 dodali tudi določbe o elektronskih publikacijah, po katerih so uredniki in novinarji odgovorni tudi za vsebino avdio-vizualnega gradiva bralcev, poslušalcev in gledalcev, navaja Ivelja.

Kljub mnenju, da je kodeks zanesljiva opora novinarjem in urednikom, pa so po njenih besedah v novinarskem častnem razsodišču doslej vedno prisluhnili pobudam po še natančnejšem premisleku o etičnih dilemah pri obravnavi specifičnih tem. V minulih letih so tako s pomočjo strokovnjakov in nevladnih organizacij pripravili smernice za poročanje o samomoru, za poročanje o drogah in za poročanje o otrocih, ki so postale tudi podlaga za razsojanje Novinarskega častnega razsodišča.

“Tudi v bodoče bomo prisluhnili vsem tovrstnim pobudam in skupaj z vodstvom Društva novinarjev Slovenije tudi sami razmislili, kaj bi še lahko storili, da bi ohranili oziroma dvignili profesionalne standarde, ki so v prvi vrsti etični,” zatrjuje Ivelja. Po njenih navedbah bo razmislek o morebitnih ukrepih in pobudah, povezanih z mariborsko tragedijo, tudi na dnevnem redu današnjega sestanka upravnega odbora Društva novinarjev Slovenije.

Nenad Glücks iz častnega razsodišča Združenja novinarjev in publicistov pa je prepričan, da je že vse zapisano v novinarskih kodeksih ter zakonih, ki jih je zgolj treba upoštevati hkrati s splošnimi etičnimi standardi odnosov med ljudmi. “To so smernice, komur pa to ni dovolj, mu ne bodo dovolj niti dodatne smernice,” meni Glücks.

Kot je pojasnil za STA, je “mariborski posnetek spolnega odnosa med ravnateljem in učiteljico, ki je imel po veliki medijski (zlo)rabi tragične posledice, morda v Sloveniji najbolj do zdaj izpostavil vprašanje dopustnosti posegov v zasebnost”. Po njegovih besedah je v konkretnem primeru več medijev brez upravičenega javnega interesa nedopustno poseglo v zasebnost akterjev, pri čemer ni šlo za osebi, do tedaj znani širši javnosti, oziroma na pomembnih javnih funkcijah.

“Pri poročanju v podobnih primerih bi morali uredniki vedno presojati, kje je meja med interesom javnosti in pravico do zasebnosti, senzacionalizem v imenu večje gledanosti, poslušanosti in branosti ni sprejemljiv,” poudarja. Kot pojasnjuje, je interes javnosti le izjemoma pred interesom zasebnosti, tudi v teh primerih pa so novinarji dolžni spoštovati dostojanstvo oseb, o katerih poročajo.

Ob tem Glücks opozarja, da niso odgovorni le do teh oseb, temveč tudi do uporabnikov. Tako na primer otrok ne smejo izpostavljati pornografskim prizorom in prizorom pretiranega nasilja, pojasnjuje. Zaradi novih tehnologij, ki omogočajo takojšnje in praktično globalno širjenje nedopustnih posegov v zasebnost, s tem pa tudi večje oškodovanje vpletenih, je po njegovem mnenju odgovornost urednikov še posebej poudarjena. (sta)